Kolesarji postajamo ogrožena vrsta. Preti nam vse več motoriziranih nevarnosti, število avtomobilov v mestih pa bo po predvidevanjih Ministrstva za promet v prihodnjih 10 letih naraslo še za približno 20 odstotkov. Nas bo skupnost poskušala rešiti?

22. septembra v ta namen obhajamo Dan brez avtomobila. S to gesto naj bi se vsak posameznik zavedel, da se je mogoče po mestu gibati tudi na okolju bolj prijazen način. Svetniki naše prestolnice so v ta namen za en dan zaprli mestno središče. Služba javnih prevozov je na svojih spletnih straneh zapisala: »Za promet z osebnimi avtomobili bo veljala zapora širšega mestnega središča, zato avto pustite doma in se od doma odpravite z avtobusom. Vožnja na vseh progah bo v četrtek brezplačna!«
Hm. Dan brez avtomobila – z avtobusom. Če odmislimo gnečo na obrobju mesta, kjer so postavljene zapore, zaradi katerih nekateri dobronamerni uporabniki javnega prevoza potem zamudijo v službo, je tudi uporaba javnega prevoza dobra alternativa osebnemu avtomobilu. Nihče pa posebej ne vzpodbuja (kaj šele nagrajuje) kolesarjenja.
S kolesi ne onesnažujemo okolja, ne povzročamo hrupa, zasedemo bistveno manj prostora kot z avtomobili, naredimo nekaj dobrega za svoje zdravje (ker ne onesnažujemo okolja z izpušnimi plini in s hrupom, posredno koristimo tudi zdravju drugih), ponavadi pa tudi prihranimo čas.
Zakaj je torej v mestih tako malo kolesarjev, število avtomobilov pa kljub kroničnemu pomanjkanju parkirnih mest narašča? Ker so kolesarji v mestnem prometu deprivilegirani in pogosto ogrožani. Svetniki v svojem zagovoru omenjajo toliko in toliko (kilo)metrov novih kolesarskih stez na leto, kot kolesar pa opozarjam, da dolžina ni (vedno) bistvena.

Kolesarske steze so včasih speljane po površinah, kjer je gostota pešcev tako velika, da moraš biti pravi kaskader (kot pešec ali kot kolesar), da ne pride do neljubega dogodka. Na poti nas včasih presenetijo tudi »varnostni« količki, ki pa za nas v večini primerov pomenijo oviro in potencialno nevarnost. Druge vrste ovire na kolesarskih stezah so avtomobili. Marsikateri voznik je enostavno prelen, da bi sedel na kolo, za nameček pa še tako aroganten, da se parkira prav pred prag svojega kraljestva, ne oziraje se na potek kolesarske steze. In potem pri izstopanju iz svojega dragega jeklenega konjička niti ne pomisli, da bi v ogledalu preveril, če se mimo njegovega »invalidskega vozička« v tistem trenutku slučajno ne poizkuša prebiti kakšen kolesar!
Še večjo nevarnost predstavljajo priključki na cestišče. Malo voznikov motornih vozil je resnično pozornih na kolesarja, ki mu kar naenkrat zmanjka kolesarske steze in se mora priključiti v divje polje, kjer vlada pravilo močnejšega. Pri prehajanju s kolesarske steze na cestišče pa se ponavadi pojavi še ena ovira – robnik. Le-ta je (prej pogosto kot redko) lahko visok do 10 centimetrov, kar pa je za kolesarja in njegovo kolo ogromna ovira, nemalokrat pa predstavlja tudi vzrok okvare (beri: počene zračnice, zvitega kolesa).
V zadnjih letih nas pestijo še eni robovi, in sicer tisti, ki jih je naredila oglaševalska industrija. Ne več tako zelo nova avtobusna postajališča, pa še na novo postavljene samostojne oglaševalske table, nameščene med cestiščem in kolesarsko stezo, rabijo za svoj sijaj električno energijo. Ko smo premostili težave zaradi prekopanih kolesarskih stez, so se pojavile nove ovire. Na Celovški cesti sem opazil eno tablo, kjer se je zdrobilo steklo, ((Le kako se je to lahko zgodilo?)) del tega pa je seveda padlo po kolesarski stezi. Oglaševalska industrija je sicer v zelo kratkem času namestila novo steklo, nihče pa ni počistil ostankov na kolesarski stezi. Kolesarji še vedno samo upamo, da nam kak drobec ne bo ostal v gumi, sčasoma pa prodrl do zračnice.

Če bomo imeli srečo, se bomo lahko peljali naprej. Da pa tudi po vseh teh podvigih slučajno ne bi ostali dobre volje, se nam kaj lahko zgodi, da zapeljemo v ulico, kjer nas v okroglem znaku na beli podlagi z rdečo obrobo čaka narisano črno kolo. Območje, prepovedano za kolesarje. Tudi to ni redkost. Še dobro, da sem malo prej na reklamni tabli ob cesti videl oglas za novo pomirjevalo. Pa srečno vožnjo!
Piroman, kolesar












