Res si želim, da bi bil en tak “kul” minister, kot je Žiga Turk. Če bi bil jaz minister, bi tudi pisal blog. No, blog že pišem, ampak moj prav gotovo ni tako odmeven, kot je njegov. O Turkovem Čas-opisu se namreč razpravlja tudi v parlamentu. In prav tega si zdaj želim jaz.

Na blog bi napisal, kako neracionalno se mi zdi, da morajo državljani na referendumu odločati o lastninjenju zavarovalnic.

Nočem podcenjevati svojih sodržavljanov, ampak prepričan sem, da velika večina sploh ne ve, o čem se bo na referendumu odločalo. Vprašanje, ki ga bodo zastavili na referendumu, se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki ga je DZ sprejel na seji 11. septembra 2007? Lepo prosim, kdo pa ve, kaj je pisalo v tej nesrečni noveli. Na najvišjih položajih v državi so ljudje, strokovnjaki, ki so redno in (v primerjavi z večino) mastno plačani, da se na takšne zadeve spoznajo. Če so se poslanci morali s to novelo seznaniti, da so lahko odločili, da ni ustrezna, bi to moralo zadostovati. Kaj ne volimo v državni zbor ljudi, ki jim zaupamo, da bodo o pomembnih rečeh odločali namesto nas?

Naš financminister je ob tem modro ugotovil, da je sočasna izvedba referenduma in drugega kroga predsedniških volitev smiselna in skladna z načeli ekonomičnosti. Me prav zanima, koliko manj stane referendum, če je opravljen na dan predsedniških volitev namesto ene druge nedelje. Koliko manj od tistih 600 milijonov starih slovenskih tolarjev ali na okroglo 2,5 evromilijona nas bo to stalo! Ker sem slučajno že bil član volilne komisije, ko se je odločalo o dveh različnih stvareh hkrati, vem, da se dobi plačilo za vsako stvar posebej. Dvomim, da bo tokrat drugače. In sploh, kje pa piše, da drugi krog predsedniških volitev bo, da bomo lahko varčevali?

Če povzamem, smo ob – po mojem mnenju popolnoma nepotrebnem – referendumu ogoljufani vsaj trikrat:

1. Če so gospodje v Državnem svetu ugotovili, da je novela nesprejemljiva, jim mi, volivci, zaupamo. Zakaj odgovornost prelagajo nazaj na nas?
2. Minister pravi, da bomo privarčevali, ker bo referendum opravljen na dan morebitnega drugega kroga predsedniških volitev. Najbolj bi privarčevali, če bi o zadevi odločil parlament in referenduma sploh ne bi bilo.
3. Ta točka se sicer navezuje na prejšnjo, a gre tukaj za nematerialne dobrine. Volivec bo poleg davkoplačevalskega odtegljaja prikrajšan vsaj za kakšne pol nedeljske ure, ko se bo poslušno odpravil izpolniti svojo državljansko dolžnost. Da sploh ne pomislim, da bo potem zvečer namesto Maria moral gledati neposredno javljanje iz sedeža RVK.
   
   SKLEP:
   Če bi moj blog bil tako glasen, kot je Turkov Čas-opis, bi jaz sedaj vpil na ves glas: “DRŽAVLJANI, ZAUPAJTE NAM! ODLOČILI SE BOMO V DOBRO VSEH. NOVELA JE NESPREJEMLJIVA, ZATO BOMO NAPISALI NOVO, BOLJŠO. DENAR, KI BI GA DRUGAČE PORABILI ZA REFERENDUM, BOMO NAMENILI V SKLAD ZA ČIM HITREJŠE ODPRAVLJANJE POSLEDIC, KI JIH JE ZADALO NEDAVNO KATASTROFALNO NEURJE.“

Zavedam se, da je verjetnost, da se bo moj glas slišal v parlament, minimalna. Vem pa tudi, da ima blogerska skupnost svojo moč, zato se obračam na vas, ki to berete: “IZTEKA SE BLOGERSKA AKCIJA POPLAVE 2007. POMAGAJTE TUDI VI.“

Za zaključek pa moto lastnice stanovanja, v katerem sem podnajemnik: “Kdor ima, naj dá!”
P.S.: Tudi ona je prispevala v akciji Poplave2007. Hvala, gospa Alenka!