Danes, v nedeljo 27.5., ob 13:25 sem namreč postal teta. No, v bistvu stric. Moja draga sestrica je povila 48 cm, 2900 g težko punčko, ki je dobila ime Tea.
Najlepš pa je to, da je moja mama mene tud povila na nedeljo, tud 27.5., pa še ura je skor štimala (12:55).
Me je prešinilo, če sva bla z mojo prvo nečakinjo tud spočeta ob istem datumu/uri. Pa tega v resnici nočem vedet. 🙂
MATER, JE DONS EN LEP DAN!
Ne morem se načudit “ekološko osveščenim primatom”, ki v kanto za biološke odpadke mečejo ostanke hrane v PVC vrečkah. Danes pa me je udaril tale prizor:
Na rjavi kanti lepo piše:
P.S.: Še sreča, da od blogerske torte ni kaj ostalo, ker takšne družbe ji pa res ne bi privoščil 😀
Ker se mi zdi 140 € enostavno preveč za (po mojem mnenju) rutinski poseg v fotiča, sem se tega lotil sam, pa se mi je ustavilo.
Kandeli je v Peterburgu zatajil najin, sicer eden najboljših kompaktnih digitalcev, Canon S2. Objektiv je obstal v skrajni zunanji legi in noče nazaj. Sliši se, da motorček poskuša, a ne gre. Na ekranu se prikaže sporočilo E18, nato pa aparat ugasne. Na medmrežju sem izbrskal, da je to pogosta Canonova napaka in da se jo da odpraviti s preprostim posegom. Menda se to zgodi, ko objektiv pade iz vodila in ga zato motorček ne more več spraviti v izhodiščni položaj. Našel sem tudi fotografiran postopek, kako so to nekateri počeli na svojih aparatih – žal pa ni nobenega za S2.
Sicer se imam za tehničnega in praktičnega tipa, vendar sem si mislil, da bi tako stvar vseeno prepustil strokovnjakom. In sem ga odnesel na pooblaščen servis, kjer so ocenili popravilo na 140€! Zamenjali bi motorček (zakaj že, saj se sliši, da dela), vodila in “še neke malenkosti”. Ne, hvala, sem jim rekel in odnesel fotiča nepopravljenega domov. Še dam enkrat toliko zraven in imam novega S3.
No, pa sem skočil v Merkur, kupil primerno orodje in hotel biti frajer.
Na poseg sem se strokovno pripravil. Sprintal sem si fotke aparata z vseh strani in kar nanje lepil vijake – da ja ne bi kaj zamešal. ((vijaki imajo sicer vsi enake glave, dolžine pa so različne.))
No, odvil sem vse vidne vijake, uspelo mi je odstranit tudi pokrov zadnjega dela, tu pa se je ustavilo.
Zadeva je sestavljena skupaj tako, da ne vem, kateri del bi moral prej dol. Zdaj se obračam na vas, če mi zna kdo pomagat. Poznate koga, ki bi zadevo rešil ceneje? Ste morda že sami kdaj odpirali tak aparat? Imate zame kak pameten nasvet? Kdorkoli?
9. junija ne računat name. Me ni. Sem na mednarodnem blogerskem kongresu v Cankarjevem domu v Ljubljani. Komaj čakam, da srečam nekaj blogerskih legend. ((Če bom imel srečo, se me bo spomnil tudi eden izmed voditeljev delavnic Aleš Gabrovec. Pred leti smo skupaj preživeli kar nekaj prostih uric. Res fejst mladenič!))
Je zadnjič v službi padla debata, kako cotkana je tamala v TV reklami za nalepke najboljšega soseda. Pa sem se spomnil in izbrskal najbolj posrečenega otroka v TV oglasih – ever.
Mali navihani modrooki plavolaski je ime Mia-Sophie, letos bo dopolnila 9 let.
[youtube]xaE_BgfJcYo[/youtube]
[youtube]72JiT1OIkMs[/youtube]
Mislim, da jo čaka še bogata kariera … 🙂