Arhivi Kategorije: Nasveti za blogerje

Kako pogosto naj objavljam na blogu?

Nasveti za blogerje, ,

Vprašanje iz naslova je tema, ki sem jo izbral zaradi debate, ki se je razvila pod prispevkom o “blogih v zatonu“. Gre za razmislek o tem, kaj vse je povezano s frekvenco objavljanja novih prispevkov na blogu.

Vsak blog ima neke svoje posebnosti in vsak bloger ima svoj ritem objavljanja. Nihče ne more reči, da so boljši blogi, kjer je objavljenih več kratkih objav dnevno in nihče ne more reči, da so boljši tisti s samo enim prispevkom na teden. Preden si ustvarimo mnenje o nekem blogu na podlagi pogostosti objavljanja, velja razmisliti o naslednjih dejavnikih:

  • Čas in energija, ki ga ima bloger na voljo – za krajše objave je lahko dovolj že 15 minut, za poglobljen daljši prispevek pa brez težav porabimo več ur. Vsi prispevki, ki so Piromana naredili prepoznavnega kot pomočnika za blogerje, so nastajali najmanj po dve uri, več. V ta čas še ni všteto razmišljanje, kako naj določeno stvar razložim na najbolj enostaven način. Če nekdo objavi več kratkih objav na dan, je lahko npr.v enem tednu v svoj blog vložil prav toliko časa in energije, kot jaz, ki objavljam bolj poredko.
  • Stil pisanja in dolžina člankov – prilepiti YouTube video in ga nasloviti “Ta pesem mi je všeč” je enostavno in ne zahteva kakšnega prečiščevanja besedila in prehude samocenzure. Takšnih objav lahko naredimo več na dan. Povsem drugače je pri tistih, ki blogu posvetijo čas mogoče enkrat tedensko, a se za tisto objavo pripravljajo več ur (brskanje za viri in zanimivimi informacijami na določeno temo, priprava slik …) in nato še za pisanje porabijo kar nekaj časa, ker s tekstom v prvo pač niso povsem zadovoljni.
  • Tematika bloga – nekatere teme so za bralce bolj privlačne, druge manj. Blog z žgečkljivimi vsebinami bo ob enaki frekvenci objavljanja vsekakor imel več obiska, kot tisti, ki piše o zakonodaji Evropske unije.
  • Demografija bralcev – nekateri bralci izbirajo bloge ravno zaradi določene količine vsebin. Enim bolj odgovarja, da lahko večkrat na dan preberejo nekaj novega, drugi pa raje pridejo naokoli le vsakih nekaj dni. Če se bloger zaveda, kakšne bralce ima, lahko ritem objavljanja prilagaja željam bralcev. ((če čuti potrebo po ohranjanju ali celo večanju obiska))
  • Od kod obiskovalci pridejo – nekateri blogi dobijo večino obiska preko iskalnikov, drugi imajo veliko rednih bralcev. Tisti z rednimi bralci verjetno objavljajo bolj pogosto kot tisti, ki dobijo večino obiska preko iskalnikov (ker očitno že imajo vsebine, ki jih drugi pogosto iščejo). Seveda tudi tistim, ki dobivajo največ obiska preko iskalnikov, ne škodi več objav, saj jim le-te prinašajo spet več možnosti za obisk …
  • Komentiranje – mnogi obiskovalci ostanejo dlje časa na tistih blogih, ki imajo veliko komentarjev. Verjetno jih zanimajo tudi mnenja ostalih bralcev. Če se ob neki objavi razvname debata, je vredno razmisliti, ali je že smiselno objaviti nov prispevek ali pa bi bilo bolje še počakati, dokler je razprava v komentarjih še vroča.

Iz tega lahko zaključimo, da kakovosti bloga ne moremo soditi po frekvenci objavljanja. Če že, ima frekvenca zelo majhno vlogo pri tem in edino, kar bi lahko ocenjevali pri frekvenci je konstantnost ritma. Bralec bo s časom opazil, da bloger objavlja npr. ob ponedeljkih in petkih in bo takrat šel preverit, kaj je novega. Se strinjaš?

Lekcija se torej glasi:
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=LmBrBKEs9YY[/youtube]

10 stvari, ki si jih kot bralec želim od tvojega bloga

Nasveti za blogerje, ,

Kakovost bloga ocenjujejo bralci, zagotavlja pa jo pisec. Avtor bloga. Res je, da je blog lahko povsem osebna zadeva, ki shaja tudi brez bralcev, vendar verjetno velika večina bloge piše zato, da bi v njih kaj povedali širnemu svetu. Razumljivo je, da en blog ne bo všeč vsem bralcem, ampak tukaj se bomo omejili na tiste, ki se branja lotijo, ker jih določena tema zanima.

Ob vsakdanjem prebiranju različnih zapisov ponavadi nismo pozorni na posamezne elemente pisanja, ki naredijo besedilo zanimivo, privlačno, razumljivo, poučno, utemeljeno, skratka kakovostno. Če pa želimo sami napisati dober zapis je priporočljivo, da opazujemo tudi druge pisce, s kakšnimi elementi zgradijo dober tekst. Jaz sem se postavil v vlogo bralca in sestavil seznam desetih stvari, ki jih pričakujem od dobrega bloga. ((Seveda gre k tem desetim dodati še veliko drugih lastnosti dobrega teksta, ki pa bi jih rad slišal od tebe.))

Poglejmo torej 10 stvari, ki jih jaz pričakujem od tvojega bloga:

1. Ne piši na silo. Rad bi, da pišeš o nečem, kar te res privlači. Če privlači tebe, bo mogoče tudi mene. Če ne drugega, me bo zanimalo, zakaj tebe tako privlači.

2. Tvori smiselne odstavke. Klobaso, ki se vleče brez prestanka, je težko brati. Naj ima vsak odstavek svoje sporočilo, skupek odstavkov naj ta sporočila poveže v končno idejo, ki jo povzameš v zaključku.

3. Piši tako, da bo razumel tudi tisti, ki se ne spozna na temo, ki jo opisuješ. Vem, včasih je kakšno stvar težko pojasniti tako, da je vsem razumljivo, ampak vsaj potrudi se.

4. Ne misli si, da je nekaj očitno. Povej mi. Očitno je samo, če zadevo res poznaš, za vse ostale pa raje pojasni.

5. Kljub temu, da te prosim za nazorno razlago, napiši samo toliko, kot je potrebno. Ko se ti zdi, da si končal, še enkrat preglej besedilo in odstrani ves balast. Raje berem kratke in jedrnate zapise.

6. Ne uporabljaj preveč strokovnih besed, če lahko stvar pojasniš s preprostimi. Ne berem s slovarjem v rokah in tudi v prihodnje nimam namena početi česa podobnega.

7. Ne misli si, da si nekaj več od mene, niti se ne podcenjuj. Bodiva si enakovredna.

8. Ne opravičuj se mi. Tudi če že cel mesec nisi objavil nobenega novega zapisa. Ti si šef svojega bloga in nikomur nisi ničesar dolžan. ((vsaj kar se pisanja tiče))

9. Preden svoj prispevek objaviš, ga še enkrat pozorno preglej. Vprašaj se, če si povedal, kar si hotel.

10. K vsakemu zapisu sodijo tudi komentarji. Bodi pozoren do komentatorjev. Ne ignoriraj jih in do njih ne bodi žaljiv. Konstruktivno odgovarjaj na njihove komentarje in vprašanja.

Ko obiščem tvoj blog sem radoveden in pričakujem zanimivo branje. Rad bi prebral nekaj novega. Rad bi kakšen nov podatek ali tvoj (argumentiran) pogled na določeno stvar.
Takšen bralec sem jaz.
Zakaj pa bloge bereš ti in kaj pričakuješ od pisca?

So slovenski blogi v zatonu?

Nasveti za blogerje, , , ,

Zadnje čase slišim in berem na več koncih, da je slovenska blogosfera v krizi. Tisti, ki pišejo, pravijo, da ni več toliko obiska, tisti, ki (zadnje čase) bolj beremo, opažamo, da je le malo novih blogov, na splošno se pa veliko manj objavlja, kot se je pred letom dni.

Blogi so obogatili svet

Ja ja, že slišim kakega negativca, ki se bo zgražal nekaj v stilu »Ja itak, blogi so bili samo modna muha«. Ne mislim razglabljati o tem, da so blogi le nekakšen preblisk, zvezdni utrinek, ki že izgoreva. Moje skromno mnenje je, da so blogi super iznajdba, ki je globalno družbo obogatila. Blog lahko odpre vsakdo brez kakšnih posebnih stroškov, če le ima dostop do interneta in osnovno znanje za delo z računalnikom. Blog omogoča pravo dvosmerno komunikacijo. Vsak slehernik lahko pove svoje mnenje, vsak ima možnost objavljat po mili volji. Svoboda do izražanja lastnega mnenja je vrednota, ki ni samoumevna, zato bloge res pozdravljam.

“Veliki štirje” imajo skupaj registriranih več kot 22.500 blogov

V Sloveniji se bloga že kar nekaj let. Kot pri vsaki novosti, je tudi tu bilo potrebnega kar nekaj časa, da so postali res popularni. K temu je veliko pripomogel SiOL, ko je na noge postavil Blogos. V času nastajanja tega zapisa blogos šteje že 11.199 registriranih blogov, na njih pa 112.824 objav. Na eDnevniku beležijo 7.275 članov in 63663 objav. Večerovih blogov je 2.518, njihovi avtorji pa so objavili 32.361 zapisov. RTV beleži 1565 blogov z 20.065 zapisi. Potem je tu še nekaj manjših ponudnikov brezplačnih blogov in pa čedalje več tistih, ki se odločajo za lastno domeno.

Frekvence objav so zelo različne

Blogov je torej veliko. Je pa res, da ne moremo oceniti, koliko je še aktivnih. Že samo jaz sem v raziskovalne namene odprl blog pri petih ponudnikih in sem na njih objavil le po tri poskusne zapise in nehal. Aktivne pisce lahko delimo na zelo redne (kot je npr. Irena Sirena, ki že od vsega začetka objavlja z občudovanja vredno frekvenco treh prispevkov na dan), redne (od ene do pet objav na teden, npr. Chef), občasne (npr. Kandela) in pa priložnostne, ki na blogu objavljajo le “za praznike”.

Ne kvantiteta, kvaliteta je pomembna

Drugo (in zame bolj pomembno) delitev blogov bi lahko naredili glede na vsebino. Eni pišejo čudovite in resnično kakovostne prispevke, v katere vložijo veliko truda in jih je veselje brati, drugi blog izkoriščajo kot osebni dnevnik, eni pa pišejo, ker mislijo, da morajo. ((Seveda bi lahko definiral še veliko več različnih tipov, ampak to ni moj namen)) Slednji so tisti, ki so blog odprli, ker so slišali, da so blogi kul. Ker pa nimajo česa povedati (se pa čutijo dolžne, da vsake toliko časa nekaj napišejo), velikokrat lahko beremo zapise v stilu »Že dolgo časa se nisem oglasil, zato zdaj nekaj pišem«. Tudi prav. Jaz ne obsojam nikogar. Vsak naj blog izkorišča tako, kot se mu zdi.

Piroman goes 2.0

Jaz ga uporabljam zato, da svoje znanje delim z drugimi in poskušam tako prispevati h kakovostnejši blogosferi. In ko sem zadnjič prebral Fetalijevo kritiko uredništva Blogosa, sem se zamislil: »Kako lahko obogatim svoj blog in tako pripomorem k izboljšanju stanja na slovenskih blogih?« Moj blog je obiskalo veliko ljudi, ki so želeli blogati, pa niso obvladali tehničnih prijemov. Navodil za uporabo je nastalo kar nekaj, po komentarjih sodeč sem marsikomu pomagal. Me veseli! Ampak ti ljudje zdaj blogajo. Jim lahko ponudim še kaj? Odločil sem se, da je treba Piromana obuditi in mu zadati nov cilj. Ta cilj se imenuje dvigovanje kakovosti blogov. V zadnjih letih sem nabral veliko znanja o tem, kakšni prijemi so potrebni za povečanje obiska na blogu, kako pisati kakovostne vsebine, kako graditi skupnost, kako vzpodbujati bralce h konstruktivni debati in podobno. Najavljam torej novo usmeritev bloga Piroman. Lahko bi mu rekli tudi Piroman 2.0.

Na koncu še vprašanje: Kakšno pa je tvoje mnenje o kakovosti slovenskih blogov?

So slovenski blogi v zatonu?

Nasveti za blogerje, , , ,

Zadnje čase slišim in berem na več koncih, da je slovenska blogosfera v krizi. Tisti, ki pišejo, pravijo, da ni več toliko obiska, tisti, ki (zadnje čase) bolj beremo, opažamo, da je le malo novih blogov, na splošno se pa veliko manj objavlja, kot se je pred letom dni.

Blogi so obogatili svet

Ja ja, že slišim kakega negativca, ki se bo zgražal nekaj v stilu »Ja itak, blogi so bili samo modna muha«. Ne mislim razglabljati o tem, da so blogi le nekakšen preblisk, zvezdni utrinek, ki že izgoreva. Moje skromno mnenje je, da so blogi super iznajdba, ki je globalno družbo obogatila. Blog lahko odpre vsakdo brez kakšnih posebnih stroškov, če le ima dostop do interneta in osnovno znanje za delo z računalnikom. Blog omogoča pravo dvosmerno komunikacijo. Vsak slehernik lahko pove svoje mnenje, vsak ima možnost objavljat po mili volji. Svoboda do izražanja lastnega mnenja je vrednota, ki ni samoumevna, zato bloge res pozdravljam.

“Veliki štirje” imajo skupaj registriranih več kot 22.500 blogov

V Sloveniji se bloga že kar nekaj let. Kot pri vsaki novosti, je tudi tu bilo potrebnega kar nekaj časa, da so postali res popularni. K temu je veliko pripomogel SiOL, ko je na noge postavil Blogos. V času nastajanja tega zapisa blogos šteje že 11.199 registriranih blogov, na njih pa 112.824 objav. Na eDnevniku beležijo 7.275 članov in 63663 objav. Večerovih blogov je 2.518, njihovi avtorji pa so objavili 32.361 zapisov. RTV beleži 1565 blogov z 20.065 zapisi. Potem je tu še nekaj manjših ponudnikov brezplačnih blogov in pa čedalje več tistih, ki se odločajo za lastno domeno.

Frekvence objav so zelo različne

Blogov je torej veliko. Je pa res, da ne moremo oceniti, koliko je še aktivnih. Že samo jaz sem v raziskovalne namene odprl blog pri petih ponudnikih in sem na njih objavil le po tri poskusne zapise in nehal. Aktivne pisce lahko delimo na zelo redne (kot je npr. Irena Sirena, ki že od vsega začetka objavlja z občudovanja vredno frekvenco treh prispevkov na dan), redne (od ene do pet objav na teden, npr. Chef), občasne (npr. Kandela) in pa priložnostne, ki na blogu objavljajo le “za praznike”.

Ne kvantiteta, kvaliteta je pomembna

Drugo (in zame bolj pomembno) delitev blogov bi lahko naredili glede na vsebino. Eni pišejo čudovite in resnično kakovostne prispevke, v katere vložijo veliko truda in jih je veselje brati, drugi blog izkoriščajo kot osebni dnevnik, eni pa pišejo, ker mislijo, da morajo. ((Seveda bi lahko definiral še veliko več različnih tipov, ampak to ni moj namen)) Slednji so tisti, ki so blog odprli, ker so slišali, da so blogi kul. Ker pa nimajo česa povedati (se pa čutijo dolžne, da vsake toliko časa nekaj napišejo), velikokrat lahko beremo zapise v stilu »Že dolgo časa se nisem oglasil, zato zdaj nekaj pišem«. Tudi prav. Jaz ne obsojam nikogar. Vsak naj blog izkorišča tako, kot se mu zdi.

Piroman goes 2.0

Jaz ga uporabljam zato, da svoje znanje delim z drugimi in poskušam tako prispevati h kakovostnejši blogosferi. In ko sem zadnjič prebral Fetalijevo kritiko uredništva Blogosa, sem se zamislil: »Kako lahko obogatim svoj blog in tako pripomorem k izboljšanju stanja na slovenskih blogih?« Moj blog je obiskalo veliko ljudi, ki so želeli blogati, pa niso obvladali tehničnih prijemov. Navodil za uporabo je nastalo kar nekaj, po komentarjih sodeč sem marsikomu pomagal. Me veseli! Ampak ti ljudje zdaj blogajo. Jim lahko ponudim še kaj? Odločil sem se, da je treba Piromana obuditi in mu zadati nov cilj. Ta cilj se imenuje dvigovanje kakovosti blogov. V zadnjih letih sem nabral veliko znanja o tem, kakšni prijemi so potrebni za povečanje obiska na blogu, kako pisati kakovostne vsebine, kako graditi skupnost, kako vzpodbujati bralce h konstruktivni debati in podobno. Najavljam torej novo usmeritev bloga Piroman. Lahko bi mu rekli tudi Piroman 2.0.

Na koncu še vprašanje: Kakšno pa je tvoje mnenje o kakovosti slovenskih blogov?

Zasvojeni z internetom? KeepMeOut!

Nasveti za blogerje, Prebliski, Vredno klika, ,

Bolj kot je internet dostopen, več ljudi ima težave z odvisnostjo. Eni so odvisni od Facebooka, drugi od Twitterja, tretji od Youtuba, četrti od česa drugega.

Velike težave imajo mladi, to je dijaki in študenti. Še večje težave pa lahko imajo zaposleni, ki delajo z računalnikom, saj lahko njihova produktivnost upade, to pa šefom verjetno ne bo všeč in v najslabšem primeru lahko kdo izgubi tudi službo.

In kako rešiti problem? Najboljši recept je verjetno disciplina. Če mislite da ste odvisni ((priznanje samemu sebi je prvi korak)) od določene spletne strani, skupnosti ali česa podobnega, se ustavite, premislite in si določite čas, ki ga lahko porabite za svojo »drogo«. Ta čas si potem postopno skrajšujte do nekega razumnega minimuma.

Če menite, da nimate dovolj samodiscipline, vam predstavljam KeepMeOut.com.

Gre za mini orodje, ki vas bo opominjalo, če boste na stran zahajali prepogosto. Deluje tako, da vpišete URL strani, na katero po vašem mnenju zahajate prepogosto, in program vam bo ponudil nadomestni URL, preko katerega boste od sedaj naprej dostopali do svoje omiljene strani. Najbolje, da si ta nadomestni URL dodate med priljubljene strani in potem redno uporabljate tega. ((in ne originalnega)) Če boste poskusili stran obiskati več kot enkrat v določenem časovnem intervalu (npr. 60 minut), vas bo aplikacija KeepMeOut ustavila in opozorila, da bi bilo dobro še nekaj časa počakati, preden spet obiščete vašo priljubljeno stran.