Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Pi.Roman

Če vam šef ne dovoli uporabe Twitterja

Radi twittate? Bi to počeli v službi, pa se bojite, da bi vas kdo videl? Če ste obakrat prikimali, potem imam rešitev za vas! Imenuje se SpreadTweet.

Elliot Kember je britanski neodvisni spletni razvijalec, ki je prav za takšne primerke razvil aplikacijo, ki slavno mikroblogersko orodje Twitter skrije pod krinko Microsoftovega programa Excel. Ko si boste namestili dotično aplikacijo, se bo torej prikazala razpredelnica, skoraj identična Excelovi, tako da vaš šef ne bo posumil, da zapravljate čas na Twitterju.

Aplikacija deluje na podlagi Adobe AIR (tega morate imeti nameščenega, dobite ga tukaj) in ponuja tri različne videze razpredelnic, ki jih dobite tukaj:

Če vam nameščanje novih programov na računalnik ne diši ali pa na službeni računalnik ne morete sami nameščati programja, ima Elliot Kember alternativno rešitev – SpreadTweet kot spletna aplikacija. ((odprite to povezavo, nato se prijavite na “Login via Twitter”))  Pa naj še kdo reče, da tale Elliot ni genialec!

P.S.: Domača stran Spreadtweeta: http://www.elliottkember.com/spreadtweet.html

Siol iO – več kot le spletna televizija

Oni dan sem prejel vabilo. Za deveto uro zjutraj. Prišlo nas je le kakih 8 firbcev. Sicer pa tisti, ki ste prejeli vabilo in niste prišli – niste kaj veliko zamudili.

Razen okusnega zajtrka in XL majice nam niso dali več kot pičle tri ure prednosti. Ob devetih se je reč začela, ob desetih končala, vmes smo dobili gesla za poskusni dostop doma, ob štirinajsti uri bo pa itak javno dostopno na http://io.siol.net. Več si lahko preberete še tukaj in na iO blogu, ki bo baje obveščal o vseh novostih, tako da si ga lahko mogoče dodate v RSS reader.

Vseeno pa lahko rečem par pohvalnih besed o samem produktu – predstavljajte si televizijo, do katere lahko dostopate s katerekoli naprave, ki ima internetni brskalnik (PC, notebook, mobilniki, verjetno tudi igralne konzole itd.).

Poleg TV programov še kamere v živo, videospoti in prostor za lasten izbor (playlista). V prihodnosti pa še več. Super!

Evo, še kratek video za pokušino:

[vimeo width=”600″ height=”400″]http://vimeo.com/4256501[/vimeo]

Spletne igre na TV?

Odkar imamo računalnike in internet, so on-line igre na njih nekaj nepogrešljivega. Igramo se vsi. Od najmlajših pa do najstarejših. In igre so nekaj, kar je koristno tudi za možgane.


Igramo za zabavo in sprostitev, včasih pa tudi tekmujemo in s tem krepimo borbenega duha. In borbenega duha nam pomagajo krepiti tudi na SiOL-u. Tekmovalnost bodo poskušali zbuditi tudi v televizijskih uporabnikih. Ja, prav sem zapisal – uporabnikih. Ker to niso več samo gledalci. Gledalec gleda in je več ali manj pasiven. Odkar pa televizijski signal lahko sprejemamo preko interneta, v našem primeru s pomočjo SiOL TV, ima gledalec veliko več možnosti. Televizija je postala interaktivni medij. Poleg že znane ponudbe TV programa in teleteksta lahko uporabnik SiOL TV-ja kar na televiziji prebere zadnje novice (sicer objavljene na spletnem portalu www.siol.net) posluša radijske postaje, si ogleda kakšen film na zahtevo v HD tehniki ali odigra kakšno igro.

SiOL TV turnir
In pri igrah se zdaj nekaj dogaja. Od danes (9. marec 2009) dalje lahko uporabniki storitve SiOL TV Plus sodelujejo v SiOL TV turnirju. Turnir poteka tako, da uporabnik igra samostojno igro, rezultati vsake igre pa se zapišejo na skupno lestvico. Turnir traja 14 dni (z izjemo prvega, ki bo trajal tri tedne). Prvi trije na lestvici bodo nagrajeni z žetoni za ogled vsebin v videoteki in s praktičnimi nagradami. Vrsta teh turnirjev se bo zaključila junija 2009. Takrat bodo med vsemi sodelujočimi izžrebali tri super nagrade. Prvo bom najbrž dobil jaz (mini prenosnik Acer), ostale pa lahko imate vi .
P.S.: Po hodnikih se šepeta, da se že pripravljajo tudi multiplayer igre. Torej se splača začeti trenirat. Pa še nagrajeni ste lahko! 😉
P.P.S.: Za tiste, ki nimate SiOL TV Plus paketa, pa ostanejo spletne igre na http://igre.siol.net/.

Leasing – lopovščina, da te kap

Junija 2008 sem menjal avto. Stalne zaposlitve nimam, delam prek avtorske pogodbe, zato kredit ni prišel v poštev. Edina varianta je bil leasing, pa še za to sem rabil poroka. Ampak do tu vseeno vse lepo in prav.

Ko sem našel avto, ki ustreza mojim željam in je v cenovnem rangu, ki sem si ga določil, je avtohiša zame uredila leasing pri “njihovih sosedih čez cesto”, VBS. Zračunali so mi mesečni obrok, ki je znašal 134,77 evra, pri tem pa spodaj napisali, da je – citiram: “obrestna mera spremenljiva in temelji na uporabi EURIBOR 3M, ki ob sklenitvi pogodbe znaša 4,8570%. V primeru spremembe EURIBOR 3M ((EURIBOR (Euro Interbank Offered Rate) je medbančna obrestna mera, po kateri si reprezentativne banke iz evro območja medsebojno ponujajo depozite (posojajo denar) za določeno ročnost. Oznaka 3M pomeni 3-mesečni)) za 0,1000% odstotne točke ali več glede na vrednost, ki je veljala ob sklenitvi pogodbe oz. ob zadnji predhodni spremembi obrestne mere, lahko LD ((Leasingodajalec)) prilagodi višino preostalih plačil LJ ((Leasingojemalec)) vsakega 1.1., 1.4., 1.7. in 1.10. v letu.”

Poleg pogodbe sem takrat dobil plan plačil, tako da mi mesečno sploh niso izdajali položnic. To me sicer ni toliko motilo, sem pač preko spleta vsakega prvega v mesecu nakazal dogovorjeni obrok 134,77.

Včeraj pa od VBS prejmem prazno položnico z dopisom, da sem poleg obroka, ki znaša 135,34 (pozor, znesek ni več isti od dogovorjenega na začetku), dolžan še 9,38 evra. “Zakaj že?!?”. Od VBS-a do včeraj nisem prejel nobene pošte, nobenega obvestila o kakršnikoli spremembi tarife, nič. Ker je bila ob pregledovanju pošte ura že pozna, sem začel pristojne na VBS-u klicarit danes ob 8:13. Oglasil se je avtomatski odzivnik, kjer mi je prijazen ženski glas povedal, da naj pokličem znotraj delovnega časa, ki je od osmih naprej … “Ok,” sem si mislil, “so pač šli najprej na kavico.” Kličem ob devetih, se nihče ne oglasi. Kličem ob pol desetih, ista pesem. In ko ob enajstih končno dobim zvezo z nekom živim, mi ta pojasni, da so enkrat novembra usklajevali neke zadeve z EURIBOROM in da sem prejel obvestilo (ki ga nisem!!!) in da se od takrat pač vleče dolg, ker jaz nakazujem 134,77, oni pa so takrat moj obrok dvignili na 135,34. Zraven so seveda vsak mesec zamudne obresti, tako da je pač do sedaj naneslo za 9,38 evra dolga. “Ampak EURIBOR 3M danes znaša 1,8 odstotka, to je občutno manj kot pa je bil junija 2008 ((4,8570 odstotka)). In zadnje mesece ves čas pada. Moj obrok bi moral biti zdaj nižji, ne pa višji,” sem začel logično in na glas razmišljat. Pa mi gospa hladno odvrne, da bi moral jaz zahtevat, da se to uskladi. Oni sicer usklajujejo obrok z EURIBOR-om, ampak samo na zahtevo stranke. In tako sem izvedel, da so me pol leta lepo nategovali in mi do danes zaračunavali tri procente prevelik obrok samo zato, ker se jaz nisem spomnil od njih zahtevat, da mi oni uskladijo obrok. Takrat, ko se je pa EURIBOR dvignil, so ga seveda uskladili samoiniciativno. Brez moje zahteve in brez da bi me o tem obvestili. ((Zato pa piše v zgornjem citatu, da LAHKO prilagodijo višino ostalih plačil)) In mimogrede, za nazaj uskladitve seveda ne morem zahtevat. Moja zahteva bo veljala od naslednjega meseca dalje.

Če imate torej na grbi kak leasing, vam svetujem, da pri leasingodajalcu preverite, kakšen EURIBOR vam zaračunavajo. V mojem primeru je zadostovala telefonska zahteva. Povedat sem moral le ime, priimek in številko pogodbe.

Zanimiv slogan, kaj ne?

In za konec še dodatek – po pogovoru s to gospo sva ugotovila, da imajo oni moje podatke vnešene dvakrat. Pri pripravi pogodbe so namreč moj naslov zapisali napačno. Ampak to sem ugotovil, še preden sem pogodbo podpisal. Avtogram sem dal šele na drugo pogodbo, s pravilnim naslovom. In gospa je nonšalantno ugotovila, da so mi mogoče prvo obvestilo o dvigu tarife poslali na tisti prvi, napačni naslov (kjer ime in ulica sicer štimata, namesto pošte 3330 Mozirje pa je navedena 1000 Ljubljana). In mimogrede, tudi dotično obvestilo je bilo poslano na “ljubljanski” naslov. ((ampak številka pogodbe je prava, zato sem vseeno plačal)) Lopovi!

WordPress kot CMS – da ali ne?

WordPress je znan kot (verjetno) najbolj razširjen blogerski sistem na svetu. V Sloveniji ga uporabljamo blogerji na SiOL-u, poganja tudi več ali manj zapuščene bloge na Delu, zanj pa se odločajo tudi vsi znanci, ki blogajo na lastnih domenah (Roni, Sanja, Katarina, Karmen, Boštjan …) . Kako tudi ne bi – je odprtokodni, kar pomeni, da je brezplačen, posodablja se redno, zanj pa je na voljo tudi ogromno vtičnikov, ki navaden blog obogatijo do te mere, da je lahko že kičasto.

Zadnji dve leti se s tem sistemom seznanjam v vseh njegovih razsežnostih. Priredil in prevedel sem že kar lepo število predlog, ki jih sedaj veselo uporabljamo na Blogosu, potem mi to ni bilo dovolj in sem ustvaril nekaj svojih. Skoraj vsak dan sem videl kakšen nov izziv in prej ali slej sem ga tudi uspešno zaključil.

Ves ta čas spremljam tudi nekaj tujih blogov, ki se ukvarjajo z WordPressom, z optimizacijo za spletne iskalnike (SEO), zanima pa me tudi napovedovanje prihodnosti razvoja internetnih aplikacij in vsega, kar diši po modernih tehnologijah. Ko se je znanja nabralo nekaj več, me je grizlo, kako mojstri WordPress uporabljajo kot Content Management System (CMS). Drugače povedano, na WordPressu sem hotel postaviti portal, kjer se na naslovnici zapisi ne bi prikazovali v kronološkem zaporedju, ampak bi jih na preprost način tam izpostavljal glede na želje urednika. V začetku leta 2008 se je pojavila odlična priložnost, ko smo se s prijatelji odločili za postavitev portala Zlata leta. Zlata leta so dokaz, da se da. In potem so prišle nove naloge. Na podoben način sem potem postavil tudi spletno stran za Vinsko klet Bistrica, včeraj pa smo lansirali še prenovljeni Sonček.

Zadnje dni pa sem se pogovarjal za izdelavo še enega portala. S potencialnim naročnikom sem se pogovoril in ugotovil česa si želi. Svetoval sem mu, predstavil sem mu svojo idejo, naredil ponudbo, potem pa je za nekaj dni poniknil. Seveda je šel poizvedovat naokoli, ali mu lahko kdo ponudi več za manj denarja. Logično, to bi naredil tudi jaz. In po tednu dni se je potencialni naročnik spet oglasil z nekaj vprašanji. Nič nočem obsojati, ampak vprašanja so bila takšna, da mi je bilo takoj jasno, da je bil pri nekom, ki WordPressa najverjetneje ne pozna. Vprašanje, ki me je najbolj presenetilo pa je bilo, da je WordPress sistem za bloganje in da ni primeren za portal, ker je neprijazen do uporabnika.  Da je WordPress brez težav uporabljen tudi kot CMS, sem odgovoril jaz. Zdaj pa vprašanje za vas: Ali je WordPress za uporabnika res neprijazen?