Tako kot smo se mi učili o 19. stoletju in ustanovitvi prvih čitalnic na Slovenskem (več o tem si lahko preberete na www.hervardi.com), bodo naši zanamci poslušali v šolah:

Konec dvajsetega stoletja je svet zajela druga komunikacijska revolucija. Dostopnost interneta je postajala vse večja, spletne strani pa so takrat izdelovali le najbolj izobraženi posamezniki. Le nekaj let po osamosvojitvi Slovenije (1991) so se v svetovnem spletu pojavili t.i. blogi. To so bile pravzaprav spletne strani, ki so bile namenjene malemu, računalniško manj pismenemu človeku. Slovenci so izvorno ime WebLog poskušali prevesti v lepo slovenščino z izrazom »Spletni dnevnik«, vendar se le-ta ni prijel.
Za pionirja bloganja in enega najbolj znanih blogerjev prve dekade 21. stoletja v Sloveniji velja Jonas. V nekaj letih pa so se blogi tako razširili, da so avtorji blogov na pobudo vizionarske oglaševalske agencije 9. junija 2007 organizirali prvi blogerski kongres, imenovan BLOGRES. Zgodovinski dogodek se je odvijal v kulturnem hramu prestolnice, v Cankarjevem domu. Otvoritveni govor je imel takratni minister za razvoj in priljubljeni bloger Žiga Turk.
Med 300 udeleženci so bili tudi avtorji, ki so kasneje veljali za motor slovenske blogsfere. Mednje štejemo imena, kot so BubaŠvabe, Crnkovič, Človek, Dajana, Drmagnum, FetalijWTyschew, Carniola, Had, Irena, Kandela, Kašpar, MojcaS, Sex in drugi. Med udeleženci pa ne smemo mimo Piromana, ki je prevzel za tisti čas izjemno pomembno vlogo blogerskega opismenjevalca v takrat največji blogerski skupnosti – Siolov Blogos.

Kakorkoli, prvo veliko srečanje je prineslo številna manjša srečanja, na katerih so se kolegi po blogu spoznavali tudi v živo. Ker niso imeli kakšnega namenskega prostora, zunanje finančne podpore pa tudi ni bilo, so se spočetka dobivali po kavarnah in klubih, Crnkovič pa je na knjižnem sejmu vodil debatne kavarne. V tistem času je Slovenija dobila tudi blogerski novičarski portal Vest.
Še istega leta se je skupina zanesenjakov s Frasom na čelu odločila narediti korak naprej. 29.11.2007 je luč sveta ugledal prvi brezplačni blogerski časopis Blogorola, ki ga je v nakladi 95.000 izvodov v svet ponesel Večer. Dogodku je naslednji dan na gradu Kodeljevo sledila primerna zabava.

In vedno po fini zabavi ((Ok, s preglasno muziko so nas preveč posiljevali, ampak družba je bila pa super.)) Piroman dobi blazno hude prebliske in tegale sem moral spraviti na blog. Kaj bo šele po Bložiču!

Tako kot smo se mi učili o 19. stoletju in ustanovitvi prvih čitalnic na Slovenskem (več o tem si lahko preberete na www.hervardi.com), bodo naši zanamci poslušali v šolah:

Konec dvajsetega stoletja je svet zajela druga komunikacijska revolucija. Dostopnost interneta je postajala vse večja, spletne strani pa so takrat izdelovali le najbolj izobraženi posamezniki. Le nekaj let po osamosvojitvi Slovenije (1991) so se v svetovnem spletu pojavili t.i. blogi. To so bile pravzaprav spletne strani, ki so bile namenjene malemu, računalniško manj pismenemu človeku. Slovenci so izvorno ime WebLog poskušali prevesti v lepo slovenščino z izrazom »Spletni dnevnik«, vendar se le-ta ni prijel.
Za pionirja bloganja in enega najbolj znanih blogerjev prve dekade 21. stoletja v Sloveniji velja Jonas. V nekaj letih pa so se blogi tako razširili, da so avtorji blogov na pobudo vizionarske oglaševalske agencije 9. junija 2007 organizirali prvi blogerski kongres, imenovan BLOGRES. Zgodovinski dogodek se je odvijal v kulturnem hramu prestolnice, v Cankarjevem domu. Otvoritveni govor je imel takratni minister za razvoj in priljubljeni bloger Žiga Turk.
Med 300 udeleženci so bili tudi avtorji, ki so kasneje veljali za motor slovenske blogsfere. Mednje štejemo imena, kot so BubaŠvabe, Crnkovič, Človek, Dajana, Drmagnum, FetalijWTyschew, Carniola, Had, Irena, Kandela, Kašpar, MojcaS, Sex in drugi. Med udeleženci pa ne smemo mimo Piromana, ki je prevzel za tisti čas izjemno pomembno vlogo blogerskega opismenjevalca v takrat največji blogerski skupnosti – Siolov Blogos.

Kakorkoli, prvo veliko srečanje je prineslo številna manjša srečanja, na katerih so se kolegi po blogu spoznavali tudi v živo. Ker niso imeli kakšnega namenskega prostora, zunanje finančne podpore pa tudi ni bilo, so se spočetka dobivali po kavarnah in klubih, Crnkovič pa je na knjižnem sejmu vodil debatne kavarne. V tistem času je Slovenija dobila tudi blogerski novičarski portal Vest.
Še istega leta se je skupina zanesenjakov s Frasom na čelu odločila narediti korak naprej. 29.11.2007 je luč sveta ugledal prvi brezplačni blogerski časopis Blogorola, ki ga je v nakladi 95.000 izvodov v svet ponesel Večer. Dogodku je naslednji dan na gradu Kodeljevo sledila primerna zabava.

In vedno po fini zabavi ((Ok, s preglasno muziko so nas preveč posiljevali, ampak družba je bila pa super.)) Piroman dobi blazno hude prebliske in tegale sem moral spraviti na blog. Kaj bo šele po Bložiču!