So slovenski blogi v zatonu?

Zadnje čase slišim in berem na več koncih, da je slovenska blogosfera v krizi. Tisti, ki pišejo, pravijo, da ni več toliko obiska, tisti, ki (zadnje čase) bolj beremo, opažamo, da je le malo novih blogov, na splošno se pa veliko manj objavlja, kot se je pred letom dni.

Blogi so obogatili svet

Ja ja, že slišim kakega negativca, ki se bo zgražal nekaj v stilu »Ja itak, blogi so bili samo modna muha«. Ne mislim razglabljati o tem, da so blogi le nekakšen preblisk, zvezdni utrinek, ki že izgoreva. Moje skromno mnenje je, da so blogi super iznajdba, ki je globalno družbo obogatila. Blog lahko odpre vsakdo brez kakšnih posebnih stroškov, če le ima dostop do interneta in osnovno znanje za delo z računalnikom. Blog omogoča pravo dvosmerno komunikacijo. Vsak slehernik lahko pove svoje mnenje, vsak ima možnost objavljat po mili volji. Svoboda do izražanja lastnega mnenja je vrednota, ki ni samoumevna, zato bloge res pozdravljam.

“Veliki štirje” imajo skupaj registriranih več kot 22.500 blogov

V Sloveniji se bloga že kar nekaj let. Kot pri vsaki novosti, je tudi tu bilo potrebnega kar nekaj časa, da so postali res popularni. K temu je veliko pripomogel SiOL, ko je na noge postavil Blogos. V času nastajanja tega zapisa blogos šteje že 11.199 registriranih blogov, na njih pa 112.824 objav. Na eDnevniku beležijo 7.275 članov in 63663 objav. Večerovih blogov je 2.518, njihovi avtorji pa so objavili 32.361 zapisov. RTV beleži 1565 blogov z 20.065 zapisi. Potem je tu še nekaj manjših ponudnikov brezplačnih blogov in pa čedalje več tistih, ki se odločajo za lastno domeno.

Frekvence objav so zelo različne

Blogov je torej veliko. Je pa res, da ne moremo oceniti, koliko je še aktivnih. Že samo jaz sem v raziskovalne namene odprl blog pri petih ponudnikih in sem na njih objavil le po tri poskusne zapise in nehal. Aktivne pisce lahko delimo na zelo redne (kot je npr. Irena Sirena, ki že od vsega začetka objavlja z občudovanja vredno frekvenco treh prispevkov na dan), redne (od ene do pet objav na teden, npr. Chef), občasne (npr. Kandela) in pa priložnostne, ki na blogu objavljajo le “za praznike”.

Ne kvantiteta, kvaliteta je pomembna

Drugo (in zame bolj pomembno) delitev blogov bi lahko naredili glede na vsebino. Eni pišejo čudovite in resnično kakovostne prispevke, v katere vložijo veliko truda in jih je veselje brati, drugi blog izkoriščajo kot osebni dnevnik, eni pa pišejo, ker mislijo, da morajo. ((Seveda bi lahko definiral še veliko več različnih tipov, ampak to ni moj namen)) Slednji so tisti, ki so blog odprli, ker so slišali, da so blogi kul. Ker pa nimajo česa povedati (se pa čutijo dolžne, da vsake toliko časa nekaj napišejo), velikokrat lahko beremo zapise v stilu »Že dolgo časa se nisem oglasil, zato zdaj nekaj pišem«. Tudi prav. Jaz ne obsojam nikogar. Vsak naj blog izkorišča tako, kot se mu zdi.

Piroman goes 2.0

Jaz ga uporabljam zato, da svoje znanje delim z drugimi in poskušam tako prispevati h kakovostnejši blogosferi. In ko sem zadnjič prebral Fetalijevo kritiko uredništva Blogosa, sem se zamislil: »Kako lahko obogatim svoj blog in tako pripomorem k izboljšanju stanja na slovenskih blogih?« Moj blog je obiskalo veliko ljudi, ki so želeli blogati, pa niso obvladali tehničnih prijemov. Navodil za uporabo je nastalo kar nekaj, po komentarjih sodeč sem marsikomu pomagal. Me veseli! Ampak ti ljudje zdaj blogajo. Jim lahko ponudim še kaj? Odločil sem se, da je treba Piromana obuditi in mu zadati nov cilj. Ta cilj se imenuje dvigovanje kakovosti blogov. V zadnjih letih sem nabral veliko znanja o tem, kakšni prijemi so potrebni za povečanje obiska na blogu, kako pisati kakovostne vsebine, kako graditi skupnost, kako vzpodbujati bralce h konstruktivni debati in podobno. Najavljam torej novo usmeritev bloga Piroman. Lahko bi mu rekli tudi Piroman 2.0.

Na koncu še vprašanje: Kakšno pa je tvoje mnenje o kakovosti slovenskih blogov?

So slovenski blogi v zatonu?

Zadnje čase slišim in berem na več koncih, da je slovenska blogosfera v krizi. Tisti, ki pišejo, pravijo, da ni več toliko obiska, tisti, ki (zadnje čase) bolj beremo, opažamo, da je le malo novih blogov, na splošno se pa veliko manj objavlja, kot se je pred letom dni.

Blogi so obogatili svet

Ja ja, že slišim kakega negativca, ki se bo zgražal nekaj v stilu »Ja itak, blogi so bili samo modna muha«. Ne mislim razglabljati o tem, da so blogi le nekakšen preblisk, zvezdni utrinek, ki že izgoreva. Moje skromno mnenje je, da so blogi super iznajdba, ki je globalno družbo obogatila. Blog lahko odpre vsakdo brez kakšnih posebnih stroškov, če le ima dostop do interneta in osnovno znanje za delo z računalnikom. Blog omogoča pravo dvosmerno komunikacijo. Vsak slehernik lahko pove svoje mnenje, vsak ima možnost objavljat po mili volji. Svoboda do izražanja lastnega mnenja je vrednota, ki ni samoumevna, zato bloge res pozdravljam.

“Veliki štirje” imajo skupaj registriranih več kot 22.500 blogov

V Sloveniji se bloga že kar nekaj let. Kot pri vsaki novosti, je tudi tu bilo potrebnega kar nekaj časa, da so postali res popularni. K temu je veliko pripomogel SiOL, ko je na noge postavil Blogos. V času nastajanja tega zapisa blogos šteje že 11.199 registriranih blogov, na njih pa 112.824 objav. Na eDnevniku beležijo 7.275 članov in 63663 objav. Večerovih blogov je 2.518, njihovi avtorji pa so objavili 32.361 zapisov. RTV beleži 1565 blogov z 20.065 zapisi. Potem je tu še nekaj manjših ponudnikov brezplačnih blogov in pa čedalje več tistih, ki se odločajo za lastno domeno.

Frekvence objav so zelo različne

Blogov je torej veliko. Je pa res, da ne moremo oceniti, koliko je še aktivnih. Že samo jaz sem v raziskovalne namene odprl blog pri petih ponudnikih in sem na njih objavil le po tri poskusne zapise in nehal. Aktivne pisce lahko delimo na zelo redne (kot je npr. Irena Sirena, ki že od vsega začetka objavlja z občudovanja vredno frekvenco treh prispevkov na dan), redne (od ene do pet objav na teden, npr. Chef), občasne (npr. Kandela) in pa priložnostne, ki na blogu objavljajo le “za praznike”.

Ne kvantiteta, kvaliteta je pomembna

Drugo (in zame bolj pomembno) delitev blogov bi lahko naredili glede na vsebino. Eni pišejo čudovite in resnično kakovostne prispevke, v katere vložijo veliko truda in jih je veselje brati, drugi blog izkoriščajo kot osebni dnevnik, eni pa pišejo, ker mislijo, da morajo. ((Seveda bi lahko definiral še veliko več različnih tipov, ampak to ni moj namen)) Slednji so tisti, ki so blog odprli, ker so slišali, da so blogi kul. Ker pa nimajo česa povedati (se pa čutijo dolžne, da vsake toliko časa nekaj napišejo), velikokrat lahko beremo zapise v stilu »Že dolgo časa se nisem oglasil, zato zdaj nekaj pišem«. Tudi prav. Jaz ne obsojam nikogar. Vsak naj blog izkorišča tako, kot se mu zdi.

Piroman goes 2.0

Jaz ga uporabljam zato, da svoje znanje delim z drugimi in poskušam tako prispevati h kakovostnejši blogosferi. In ko sem zadnjič prebral Fetalijevo kritiko uredništva Blogosa, sem se zamislil: »Kako lahko obogatim svoj blog in tako pripomorem k izboljšanju stanja na slovenskih blogih?« Moj blog je obiskalo veliko ljudi, ki so želeli blogati, pa niso obvladali tehničnih prijemov. Navodil za uporabo je nastalo kar nekaj, po komentarjih sodeč sem marsikomu pomagal. Me veseli! Ampak ti ljudje zdaj blogajo. Jim lahko ponudim še kaj? Odločil sem se, da je treba Piromana obuditi in mu zadati nov cilj. Ta cilj se imenuje dvigovanje kakovosti blogov. V zadnjih letih sem nabral veliko znanja o tem, kakšni prijemi so potrebni za povečanje obiska na blogu, kako pisati kakovostne vsebine, kako graditi skupnost, kako vzpodbujati bralce h konstruktivni debati in podobno. Najavljam torej novo usmeritev bloga Piroman. Lahko bi mu rekli tudi Piroman 2.0.

Na koncu še vprašanje: Kakšno pa je tvoje mnenje o kakovosti slovenskih blogov?

Zasvojeni z internetom? KeepMeOut!

Bolj kot je internet dostopen, več ljudi ima težave z odvisnostjo. Eni so odvisni od Facebooka, drugi od Twitterja, tretji od Youtuba, četrti od česa drugega.

Velike težave imajo mladi, to je dijaki in študenti. Še večje težave pa lahko imajo zaposleni, ki delajo z računalnikom, saj lahko njihova produktivnost upade, to pa šefom verjetno ne bo všeč in v najslabšem primeru lahko kdo izgubi tudi službo.

In kako rešiti problem? Najboljši recept je verjetno disciplina. Če mislite da ste odvisni ((priznanje samemu sebi je prvi korak)) od določene spletne strani, skupnosti ali česa podobnega, se ustavite, premislite in si določite čas, ki ga lahko porabite za svojo »drogo«. Ta čas si potem postopno skrajšujte do nekega razumnega minimuma.

Če menite, da nimate dovolj samodiscipline, vam predstavljam KeepMeOut.com.

Gre za mini orodje, ki vas bo opominjalo, če boste na stran zahajali prepogosto. Deluje tako, da vpišete URL strani, na katero po vašem mnenju zahajate prepogosto, in program vam bo ponudil nadomestni URL, preko katerega boste od sedaj naprej dostopali do svoje omiljene strani. Najbolje, da si ta nadomestni URL dodate med priljubljene strani in potem redno uporabljate tega. ((in ne originalnega)) Če boste poskusili stran obiskati več kot enkrat v določenem časovnem intervalu (npr. 60 minut), vas bo aplikacija KeepMeOut ustavila in opozorila, da bi bilo dobro še nekaj časa počakati, preden spet obiščete vašo priljubljeno stran.

Če vam šef ne dovoli uporabe Twitterja

Radi twittate? Bi to počeli v službi, pa se bojite, da bi vas kdo videl? Če ste obakrat prikimali, potem imam rešitev za vas! Imenuje se SpreadTweet.

Elliot Kember je britanski neodvisni spletni razvijalec, ki je prav za takšne primerke razvil aplikacijo, ki slavno mikroblogersko orodje Twitter skrije pod krinko Microsoftovega programa Excel. Ko si boste namestili dotično aplikacijo, se bo torej prikazala razpredelnica, skoraj identična Excelovi, tako da vaš šef ne bo posumil, da zapravljate čas na Twitterju.

Aplikacija deluje na podlagi Adobe AIR (tega morate imeti nameščenega, dobite ga tukaj) in ponuja tri različne videze razpredelnic, ki jih dobite tukaj:

Če vam nameščanje novih programov na računalnik ne diši ali pa na službeni računalnik ne morete sami nameščati programja, ima Elliot Kember alternativno rešitev – SpreadTweet kot spletna aplikacija. ((odprite to povezavo, nato se prijavite na “Login via Twitter”))  Pa naj še kdo reče, da tale Elliot ni genialec!

P.S.: Domača stran Spreadtweeta: http://www.elliottkember.com/spreadtweet.html

Če vam šef ne dovoli uporabe Twitterja

Radi twittate? Bi to počeli v službi, pa se bojite, da bi vas kdo videl? Če ste obakrat prikimali, potem imam rešitev za vas! Imenuje se SpreadTweet.

Elliot Kember je britanski neodvisni spletni razvijalec, ki je prav za takšne primerke razvil aplikacijo, ki slavno mikroblogersko orodje Twitter skrije pod krinko Microsoftovega programa Excel. Ko si boste namestili dotično aplikacijo, se bo torej prikazala razpredelnica, skoraj identična Excelovi, tako da vaš šef ne bo posumil, da zapravljate čas na Twitterju.

Aplikacija deluje na podlagi Adobe AIR (tega morate imeti nameščenega, dobite ga tukaj) in ponuja tri različne videze razpredelnic, ki jih dobite tukaj:

Če vam nameščanje novih programov na računalnik ne diši ali pa na službeni računalnik ne morete sami nameščati programja, ima Elliot Kember alternativno rešitev – SpreadTweet kot spletna aplikacija. ((odprite to povezavo, nato se prijavite na “Login via Twitter”))  Pa naj še kdo reče, da tale Elliot ni genialec!

P.S.: Domača stran Spreadtweeta: http://www.elliottkember.com/spreadtweet.html