Na parkirišču v ljubljanskem Tivoliju me je včeraj zmotil kontejner, na katerem je mrgolelo nevarnih opozoril.

Preberi več Zadnji dan za eko-Ljubljančane →

28. februarja godujejo Romani in Romane. Vsem želim vse najboljše!

Godovi imajo v primerjavi z rojstnimi dnevi eno bistveno prednost – ne štejejo let in nas ne postarajo. 😀

Vsem želim lep in uspešen dan!

Odkar ga imamo, si ne predstavljamo več, kako bi lahko shajali brez njega. Pri tem pa nam pravzaprav ne prihrani nobenega dela: gotovo gre veliko stvari hitreje, toda v zameno se moramo ukvarjati s problemi, ki jih brez njega gotovo ne bi spoznali. Včasih požira papir, datoteke izginjajo in zagonetna sporočila na ekranu pričajo o tem, da ima tudi on podzavest, katere skrivnostim ne bomo prišli nikoli do dna. Toda ali bi se zaradi tega odpovedali urejanju besedil in nepopisnemu udobju elektronske pošte? Samo s sočutjem beremo izjave trdno odločenih piscev bestsellerjev, ki hočejo za vedno delati s svojimi preljubimi starimi Hermesi; spominjajo na kolesarje, ki se vsako poletje ob cestah mučijo in kašljajo, občudujemo jih, toda nehote si tudi želimo, da bi končno vstopili na avtobus.

Seveda mu ne bomo zvesti. Čez eno leto si bomo kupili naslednji model: manjši, hitrejši, lažji za nosit. Iz generacije v generacijo se tako spreminja, da fizično skoraj ne obstaja več; samo ekran in tipkovnica se ne moreta več skrčiti, naše lastno telo, naše roke in slabotnost naših oči, predpisujejo mejo potrpežljive tehnike. Tako bo njegova siva škatla s snopom kablov kmalu le še spomin, ki bo priklical enako nesmiselno nostalgijo kakor mehanski pisalni stroji ali gajbica prvega Komodorca. Bodimo mu torej naklonjeni, kljub njegovi trmi in njegovi esencialni neumnosti; ne bo več dolgo med nami. Prišlo bo nekaj boljšega in potem ga bomo – kot vse, na kar smo se z odporom navadili – na lepem pogrešali.

Prevedel Pi.Roman