Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Roman

Z avtodomom na dopust – vse je enkrat prvič

Neodločeno, Prvič z avtodomom, , ,

Odštevam ure, ko se bom prvič v življenju na dopust odpravil z avtodomom. Verjetno je za to – da sploh grem na dopust z avtodomom – kriv prav moj blog. No, in Kandelin. Kajti ko so na SiOL-u blogi zacveteli, sva se spoznala z zelo kul tipom Matejem, ki ga blogosfera pozna kot Nergača ali Chefa. On pa je tudi s pomočjo bloga prišel do službe, kjer je imel (in še ima) z avtodomi veliko opravka. Pisal je namreč za revijo Avtodom.

Malo kasneje, ko je postal glavni urednik revije Potepanja ((priporočam v branje, res!)), je Kandelo povabil k sodelovanju. Enkrat sva mu bolj v šali kot zares rekla, da bi nama lahko “zrihtal kak avtodom za kak dopust”. Na najino presenečenje pa je hladno, v takem frajerskem stilu odgovoril, da bi se dalo kaj urediti. Če bova v zameno napisala kakšen potopis.

In tako se zgodba začne. Danes popoldne naj bi prevzela skorajda čisto nov avtodom Adria Matrix in ga v desetih dneh dodobra stestirala. Destinacija – sever Nemčije. Pravzaprav natančnega potovalnega načrta nimava. Za cilj sva si zadala otok Sylt, ki je zadnji pred Dansko mejo. Koliko časa bova ostala na otoku, bo odvisno predvsem od vremena. To že lahko štejem kot prvi plus za dopust z avtodomom. Če nama kaj ne bo ugajalo, se bova pač prestavila drugam. Vsekakor se bova vmes ustavila tudi v Hamburgu, pot nazaj pa bo verjetno šla bolj proti zahodu.

Kandela je namreč že kak mesec nazaj začela brskati po internetu, kam vse bi lahko šla in skoraj vsak dan prihitela vsa navdušena do mene z novim planom: “Ej, lahko bi šla pa tudi tja-in-tja, bi bilo fuuul fajn videti to-in-to…” Sprva sem še prikimaval in odgovarjal, da mi je najbolj važno, da grem v drugo okolje, kjer bom videl nekaj novega, ko se je pa načrt v 14 dneh kar nekajkrat spremenil, sem po moško zarobantil:” Zdaj pa dovolj! Plane spreminjaš hitreje kot se spreminja vreme. Vsega tako ali tako ne bova mogla videti, kamor koli bova šla pa bo vse novo.” Na koncu sem določil, da greva na skrajni sever, potem se pa lahko nazaj vračava počasi in po sprotnih željah.

Nikakor pa ne misliti, da mene ni grabila evforija in da se nisem veselil tega dopusta. Oooo, sem se ga. Pa še kako! Zadnje leto pri Zlatih letih je bilo zelo razburljivo in pestro, delavno pa tudi. Super je delat na tako pozitivnem projektu, ki ga lahko aktivno sooblikuješ in delaš res s samimi super ljudmi. Kljub temu, da sem v zadnjih mesecih veliko časa namenjal invalidom, ki so se udeležili naših delavnic Kulturna spletanja, je moja glava vmes našla čas premlevati določena “moška” vprašanja pri planiranju prvega potovanja z avtodomom. En pomislek je vsekakor, kako se tako velik avto pelje. Vozil sem že gasilske kombije, ampak avtodom je širši. “Tega se hitro navadiš,” je rekel Matej. Po dveh dnevih ga boš vozil kot osebni avto. In me je pomiril. Sicer pa so nemške ceste široke in dobro urejene, tako da pretiranih skrbi s tem najbrž res ni imeti.

[youtube width=”600″ height=”400″]http://www.youtube.com/watch?v=iHp2NXiU8Y4[/youtube]

Potem so prišla bolj tehnična vprašanja: Kje in kako se oskrbiš z vodo, kako je z elektriko (je v avtodomu vtičnica z 220 voltnim izmeničnim tokom?), je smiselno uporabljati WC v avtodomu ali je bolje koristiti kakšne zunanje variante (kampi, postajališča), kako sploh najdeš primerna postajališča …? Vprašanj se je res pojavilo kar nekaj, verjetno bom na vse našel odgovor, ko bova enkrat na poti. Pravzaprav sem do sedaj avtodome od blizu videl samo na lanskem FKK ((pa tu ne mislim na FreiKörperKultur oz. nudistično plažo. Gre za Festival kampinga in karavaninga)). In verjetno še niti ne vem, kaj vse me še čaka. Prešinilo me je tudi, kako postopati, če bo treba zamenjat gumo. Na osebnem jo zamenjam 1,2,3. To sem že večkrat dokazal. Ampak pri taki mrcini …  Sicer pa – nisem nek panik, če se kaj zalomi se pač lotim reševanja problema. Vseeno sem malo brskal po internetu in na moje presenečenje nisem našel prav veliko odgovorov. Res se nisem preveč trudil, ampak ob googlanju “prvič z avtodomom” in temu sorodnimi nizi ni bil noben zadetek ne vem kako koristen. Zato sem pa odločil, da po skoraj enoletnem premoru Piromana spet oživim in mu dodam novo kategorijo – prvič z avtodomom. V nekaj prispevkih bom poskusil zapisati vsa mini odkritja in presenečenja, ki bi se jim morebiti lahko izognil, če bi lahko to kje prebral.

Zdaj še samo nastavim samodejni odgovor na mailu “Sem na dopustu“, ugasnem telefon, zmečem stvari v avto in pičim! Čez kak dan se pa javim, kako nama gre. Juhej!

So slovenski blogi v zatonu?

Nasveti za blogerje, , , ,

Zadnje čase slišim in berem na več koncih, da je slovenska blogosfera v krizi. Tisti, ki pišejo, pravijo, da ni več toliko obiska, tisti, ki (zadnje čase) bolj beremo, opažamo, da je le malo novih blogov, na splošno se pa veliko manj objavlja, kot se je pred letom dni.

Blogi so obogatili svet

Ja ja, že slišim kakega negativca, ki se bo zgražal nekaj v stilu »Ja itak, blogi so bili samo modna muha«. Ne mislim razglabljati o tem, da so blogi le nekakšen preblisk, zvezdni utrinek, ki že izgoreva. Moje skromno mnenje je, da so blogi super iznajdba, ki je globalno družbo obogatila. Blog lahko odpre vsakdo brez kakšnih posebnih stroškov, če le ima dostop do interneta in osnovno znanje za delo z računalnikom. Blog omogoča pravo dvosmerno komunikacijo. Vsak slehernik lahko pove svoje mnenje, vsak ima možnost objavljat po mili volji. Svoboda do izražanja lastnega mnenja je vrednota, ki ni samoumevna, zato bloge res pozdravljam.

“Veliki štirje” imajo skupaj registriranih več kot 22.500 blogov

V Sloveniji se bloga že kar nekaj let. Kot pri vsaki novosti, je tudi tu bilo potrebnega kar nekaj časa, da so postali res popularni. K temu je veliko pripomogel SiOL, ko je na noge postavil Blogos. V času nastajanja tega zapisa blogos šteje že 11.199 registriranih blogov, na njih pa 112.824 objav. Na eDnevniku beležijo 7.275 članov in 63663 objav. Večerovih blogov je 2.518, njihovi avtorji pa so objavili 32.361 zapisov. RTV beleži 1565 blogov z 20.065 zapisi. Potem je tu še nekaj manjših ponudnikov brezplačnih blogov in pa čedalje več tistih, ki se odločajo za lastno domeno.

Frekvence objav so zelo različne

Blogov je torej veliko. Je pa res, da ne moremo oceniti, koliko je še aktivnih. Že samo jaz sem v raziskovalne namene odprl blog pri petih ponudnikih in sem na njih objavil le po tri poskusne zapise in nehal. Aktivne pisce lahko delimo na zelo redne (kot je npr. Irena Sirena, ki že od vsega začetka objavlja z občudovanja vredno frekvenco treh prispevkov na dan), redne (od ene do pet objav na teden, npr. Chef), občasne (npr. Kandela) in pa priložnostne, ki na blogu objavljajo le “za praznike”.

Ne kvantiteta, kvaliteta je pomembna

Drugo (in zame bolj pomembno) delitev blogov bi lahko naredili glede na vsebino. Eni pišejo čudovite in resnično kakovostne prispevke, v katere vložijo veliko truda in jih je veselje brati, drugi blog izkoriščajo kot osebni dnevnik, eni pa pišejo, ker mislijo, da morajo. ((Seveda bi lahko definiral še veliko več različnih tipov, ampak to ni moj namen)) Slednji so tisti, ki so blog odprli, ker so slišali, da so blogi kul. Ker pa nimajo česa povedati (se pa čutijo dolžne, da vsake toliko časa nekaj napišejo), velikokrat lahko beremo zapise v stilu »Že dolgo časa se nisem oglasil, zato zdaj nekaj pišem«. Tudi prav. Jaz ne obsojam nikogar. Vsak naj blog izkorišča tako, kot se mu zdi.

Piroman goes 2.0

Jaz ga uporabljam zato, da svoje znanje delim z drugimi in poskušam tako prispevati h kakovostnejši blogosferi. In ko sem zadnjič prebral Fetalijevo kritiko uredništva Blogosa, sem se zamislil: »Kako lahko obogatim svoj blog in tako pripomorem k izboljšanju stanja na slovenskih blogih?« Moj blog je obiskalo veliko ljudi, ki so želeli blogati, pa niso obvladali tehničnih prijemov. Navodil za uporabo je nastalo kar nekaj, po komentarjih sodeč sem marsikomu pomagal. Me veseli! Ampak ti ljudje zdaj blogajo. Jim lahko ponudim še kaj? Odločil sem se, da je treba Piromana obuditi in mu zadati nov cilj. Ta cilj se imenuje dvigovanje kakovosti blogov. V zadnjih letih sem nabral veliko znanja o tem, kakšni prijemi so potrebni za povečanje obiska na blogu, kako pisati kakovostne vsebine, kako graditi skupnost, kako vzpodbujati bralce h konstruktivni debati in podobno. Najavljam torej novo usmeritev bloga Piroman. Lahko bi mu rekli tudi Piroman 2.0.

Na koncu še vprašanje: Kakšno pa je tvoje mnenje o kakovosti slovenskih blogov?

Zasvojeni z internetom? KeepMeOut!

Nasveti za blogerje, Prebliski, Vredno klika, ,

Bolj kot je internet dostopen, več ljudi ima težave z odvisnostjo. Eni so odvisni od Facebooka, drugi od Twitterja, tretji od Youtuba, četrti od česa drugega.

Velike težave imajo mladi, to je dijaki in študenti. Še večje težave pa lahko imajo zaposleni, ki delajo z računalnikom, saj lahko njihova produktivnost upade, to pa šefom verjetno ne bo všeč in v najslabšem primeru lahko kdo izgubi tudi službo.

In kako rešiti problem? Najboljši recept je verjetno disciplina. Če mislite da ste odvisni ((priznanje samemu sebi je prvi korak)) od določene spletne strani, skupnosti ali česa podobnega, se ustavite, premislite in si določite čas, ki ga lahko porabite za svojo »drogo«. Ta čas si potem postopno skrajšujte do nekega razumnega minimuma.

Če menite, da nimate dovolj samodiscipline, vam predstavljam KeepMeOut.com.

Gre za mini orodje, ki vas bo opominjalo, če boste na stran zahajali prepogosto. Deluje tako, da vpišete URL strani, na katero po vašem mnenju zahajate prepogosto, in program vam bo ponudil nadomestni URL, preko katerega boste od sedaj naprej dostopali do svoje omiljene strani. Najbolje, da si ta nadomestni URL dodate med priljubljene strani in potem redno uporabljate tega. ((in ne originalnega)) Če boste poskusili stran obiskati več kot enkrat v določenem časovnem intervalu (npr. 60 minut), vas bo aplikacija KeepMeOut ustavila in opozorila, da bi bilo dobro še nekaj časa počakati, preden spet obiščete vašo priljubljeno stran.

Če vam šef ne dovoli uporabe Twitterja

Cukrčki, Izgled bloga, Vredno klika, ,

Radi twittate? Bi to počeli v službi, pa se bojite, da bi vas kdo videl? Če ste obakrat prikimali, potem imam rešitev za vas! Imenuje se SpreadTweet.

Elliot Kember je britanski neodvisni spletni razvijalec, ki je prav za takšne primerke razvil aplikacijo, ki slavno mikroblogersko orodje Twitter skrije pod krinko Microsoftovega programa Excel. Ko si boste namestili dotično aplikacijo, se bo torej prikazala razpredelnica, skoraj identična Excelovi, tako da vaš šef ne bo posumil, da zapravljate čas na Twitterju.

Aplikacija deluje na podlagi Adobe AIR (tega morate imeti nameščenega, dobite ga tukaj) in ponuja tri različne videze razpredelnic, ki jih dobite tukaj:

Če vam nameščanje novih programov na računalnik ne diši ali pa na službeni računalnik ne morete sami nameščati programja, ima Elliot Kember alternativno rešitev – SpreadTweet kot spletna aplikacija. ((odprite to povezavo, nato se prijavite na “Login via Twitter”))  Pa naj še kdo reče, da tale Elliot ni genialec!

P.S.: Domača stran Spreadtweeta: http://www.elliottkember.com/spreadtweet.html

Sedaj tudi uradno: Firefox je podrl Guinnessov rekord

Komentar, Prebliski, Vredno klika

Sredi noči je v moj nabiralnik priromalo ponosno obvestilo korporacije Mozilla. Uradno se je v 24 urah z brskalnikom Firefox 3 opremilo 8.002.530 (osemmilijonovdvatisočpetstotrideset) uporabnikov interneta.

Kdor je bil zraven, je povabljen, da si natisne svoje potrdilo o sodelovanju pri postavljanju Guinnessovega rekorda.

certificate.jpg

Če še slučajno nimate najboljšega brskalnika na svetu ((pozabite na IE)), ga dobite tukaj.

Pa še to – v prvih 24 urah je bilo dobrih osem milijonov dolpotegov. Danes, 16 dni po tem, je se številka hitro približuje 30 milijonom. Ne verjamete? Preverite! >>> Med njimi je že več kot 70.000 Slovencev.