Gostujoče pero: Peter Mesarec
Začetek treningov za ultramaratone je pomenil, da moram poiskati tudi nove poti, po katerih bi lahko treninge izvajal. Na koncu koncev je precej težko opraviti 30, 40, 50 kilometrov treninga po eni poti, kajti najti takšno pot, ki ni ravno regionalka Ljubljana – Maribor (čeprav tale me še vedno zanima, ker so na enem koncu lahko trojanski krofi, tako da je označena za prihodnost) je precej težko. Zato z veseljem delim moje najljubše poti, ki sem jih odkril za res dolge treninge, ko je potrebno iti daleč.
- PST.
Dolžina poti: 35 km
Višina: 223 m
Pot spominov in tovarištva je najbolj očitna varianta. Dolga je približno 32 kilometrov (uradno 32,5) in ima en resen hrib. Pot je večinoma peščena in tako omogoča treninge za tiste, ki boste tekli ultro po ravnem, vendar brez asfalta. Odkar so na PST namestili nekaj pitnikov, je še bolj primerna za daljše teke, saj je pogosto na voljo voda. Sam sem se vedno posluževal Petrolovih črpalk, kjer dobiš vodo in tudi vse ostalo. Črpalke na Tržaški, Dolenjki, pri BTCju in na Dunajski omogočajo, da se praktično vsakih 10 kilometrov okrepčaš z vsem, kar ti srce poželi. Dodatno gostilna pri Koseškem bajerju in Mercator omogočata, da se založiš še z vsem ostalim. Posebnost PSTja je, da omogoča tudi treninge ponoči, saj so Petroli odprti 24/7, vsaj tisti na Dunajski in na Tržaški (nisem prepričan če tudi na Dolenjki?). Seveda si deležen čudnih pogledov, če piješ kavo na pumpi v tekaški opremi ob 3 zjutraj, ampak tega moraš biti že navajen. - Rašica z Šmarno.
Dolžina poti 33 km
Višina: 1000 m
Tale je moja najljubša dolga trail trening proga, ker vsebuje vsakega nekaj in prinaša štrudl na Šmarni (ok, samo mogoče izbiram poti po tem, kaj od cukra lahko jem na poti). Tek je načrtovan tako, da začnemo na prvi možni gozdni poti na Rašico, torej takoj ko pri kitajski restavraciji ob Savi zavijemo levo, se sto metrov naprej v desno začne pot po gozdu. Pot je označena, tudi z majhnimi mačjimi očmi, ki so super vidne ponoči in vodi neposredno na vrh Rašice. Praktično se ni mogoče izgubiti, tako da se v to pot ne bom podrobneje spuščal. Seveda šteje samo, če se povzpneš na vrh razglednega stolpa. Nato pa ob spusti kmalu po vrhu namesto da zavijemo levo proti vasi Rašica, tečemo ravno in pot se super prijetno spušča proti dolini. Sledi asfaltni del, kjer po cesti tečemo do Šmarne gore, nato pa po travnikih in njivah, včasih super lepem napol močvirnatem delu do Šmarne. Sam sem se iz Šmarne vračal po cesti nazaj proti Bežigradu, ker sem bil tam stacioniran.
Moj strava track te poti najdeš https://www.strava.com/activities/214158558 (malo sem se zgubljal). - Ljubljana – Kranj – Ljubljana
Dolžina poti: 51,6 km
Višina: 364 m
Tale je za cestne ultramaratonce, ko sem želel preteči Ljubljanski maraton 2x zaporedoma, je to bil moj go-to tek. Sicer nima posebnih sladic na poti, vseeno pa šoping center v Kranju in Mercator na poti nazaj poskrbita za osvežitev. Pot je super prijetna in ima malo avtomobilov na cesti, generalna ideja je, da tečeš po desni strani jezer tja, se ustaviš v Intersparu in tečeš po levi strani jezer nazaj. Težava je edino pot iz Medvod do Ljubljane, ampak sam sem vedno tekel kar po regionalki. Redko kdaj me je kdo želel namerno povozit, nekoliko pogosteje kdo nenamerno. Ampak še vsakokrat sem preživel. Pot sem vedno potegnil do centra Ljubljane, zato da sem skupaj nabral 50 kilometrov, saj je pot do Kranja nekoliko prekratka. To ti seveda omogoča, da se na poti nazaj (pot gre do Gosposvetske in tam obrne na Slovensko) ustaviš v pekarni in vzameš roza krofe za sladico. Ker, ogljikove je treba nadomeščat z najenostavnejšimi sladkorji.
Moj strava track te poti najdeš na https://www.strava.com/activities/406080305 - Rožnik FTW!
Dolžina poti: po želji, en krog je cca 30 minut.
Višina: 170 m
Ta pot je res bolj trening trail pot, ker praktično poteka v pol urnem krogu. Izberem si jo predvsem takrat, ko nisem točno prepričan koliko bom želel, zato se vrtim v krogu in lahko kadarkoli odločim, da imam dovolj. Poti ne bom opisoval, gre pač za krog, ki gre po cesti na Rožnik mimo Čada do koče, nato pa mimo nje nadaljuje naravnost in se spusti spet v park (se mi vidi, da sem iz Maribora, da mi ti lokalni Ljubljanski kažipoti ne grejo). Seveda, brez flancatov na Rožniku ne gre, po mojih izkušnjah jih začnejo delat tam med 8 in 9, ponavadi po maši kmalu koga vidiš da jih je. Izjemno prijazni so tudi pri tem, da ti ne težijo, če uporabljaš samo njihovo stranišče. Generalno je pot krožna, tako da jo lahko pretečeš kolikorkolikrat že želiš. Flancat seveda vzameš vsakokrat 😀 (če kdo ve, koliko kalorij ima flancat, da to lahko vštejem v oceno prehrane, bom tega vesel v komentarjih. Ampak občutek imam da malo več kot en energijski gel 😀 )
Strava: https://www.strava.com/activities/945847980
Ostaja še tista, ki gre po stari cesti proti Vrhniki, po želji se lahko zavije proti Polhovem Gradcu. Ta je prijetna zato ker je ves čas kolesarska steza ali nekaj njej podobnega (ta prva, brez polhovega), pot proti Polhovem Gradcu pa je lepa poletna alternativa, saj je nekoliko bolj hladna. Res pa je, da v načrtu ostaja še enkrat uporabiti pot od Rogle proti Lovrenškim jezerom. Ko sva jih s P. prehodila sva se odločila, da je to za laufat, ampak potem nama nikoli ni uspelo. Ampak tale je malo dlje od Ljubljane, ostaja pa. Osnovni opis te poti najdete tudi tukaj.
Kje pa vi nabirate dolžino?
* vir naslovne slike: Geopedia