Ojstra peč je za Mozirjane, predvsem pa za Ločane (( prebivalci vasi Loke pri Mozirju )) priljubljena razgledna točka, ki jo v zadnjih letih vse pogosteje obiskujemo. Kot posebno obliko priprav na novo tekaško sezono sem se odločil, da jo v januarju 2014 napadem stokrat. 

Ojstra peč je ime dobila po ostri skali, ki bode iz hriba. Nahaja se na severozahodni strani Brdovskega vrha, ki mu marsikdo reče kar Ločka gora. Prehoditi je potrebno približno dve tretjini poti proti vrhu Brdovskega vrha , da pridemo do nje. (( Vznožje je približno 335 metrov nad morjem, Brdovski vrh je na 662 metrih, Ojstra peč pa naj bi bila nekje okoli 535 metrov nad morjem. )) Od tam se vidi velik del Mozirja, ozadje pa krasijo Golte. V daljavi se vidi del Kamniško-Savinjskih alp.

Točka je med domačini priljubljena že desetletja, menda so si včasih mladeniči in mladenke gor hodili izpovedovat ljubezen. O tem pričajo tudi stare vreznine inicialk in raznih simbolov v skorji dreves ob poti. Pred nekaj leti je nekdo na peč namestil kovinsko omarico in vanjo položil zvezek in pisalo, od takrat se večina obiskovalcev vpisuje. Ob peči je tudi klop, kjer lahko utrujene noge počijejo, preden nadaljujejo pot. Nekateri pridejo na Ojstro peč le enkrat ali nekajkrat letno, nekateri so gor bolj pogosto.

Sam sem Ojstro peč vključil v svoj program treningov, ker mi pomeni zanimivo popestritev ravninskih tekov, poleg tega pa strmo pobočje pomaga pri razvijanju moči in povečevanju kapacitete pljuč. Spusti nazaj v dolino so dobra vadba za stranske mišice in ravnotežje.

V letu 2013 sem načrtoval, da se bom na razgledno točko povzpel v povprečju enkrat tedensko. Prišli so tedni, ko nisem bil gor, potem pa sledili takšni, ko sem bil gor več dni zapored. Konec leta sem načrt presegel.

Ne spomnim se več natančno, kdaj se mi je porodila ideja za ta projekt, ampak zorela je kar nekaj tednov, preden sem začel o tem razmišljati povsem resno. Prav gotovo je v ideji tudi nekaj tekmovalnosti oz. želja po nekem rekordu, mejniku. En tak rekord Ojstre peči ima Rudi Vreš, ki je v zvezku vpisan prav vsak dan v letu. Takšna vztrajnost je občudovanja vredna in za dosežek mu lahko samo čestitamo. Moja iztočnica za zastavljeni cilj pa je bila kratka beseda, ki bo moje vodilo za celo leto 2014. Ultra. Glavni cilj je ultramaraton, ampak tudi kaj drugega je lahko ultra.

Za prvi ultra podvig sem določil Ojstro peč, na katero se bom v januarju 2014 povzpel stokrat. To pomeni, da bom moral v povprečju vsak dan zlesti gor več kot trikrat. Sicer bom imel verjetno kakšen dan vmes prost, zato bom včasih opravil tudi pet vzponov dnevno. Da pa bo že prvi dan res ultra, sem se odločil, da začnem takoj po polnoči in opravim v kosu prvih deset vzponov. Ko bo odbila polnoč, objamem ženo, jo cmoknem in ji povem, da jo bom imel še naprej tako rad, nato pa smuknem v primerna oblačila, na glavo namestim svetilko in se odpravim do vznožja in opravim s prvim etapnim ciljem.

V zadnjih nekaj dneh sem si naredil okvirni načrt, koliko vzponov bom naredil kateri dan, da jih bo do 31.1.2014 ob 23:59 res 100. Če bo potrebno, bom razpored sproti prilagajal, v vsakem primeru pa jih bom še pred februarjem nanizal 100. Za spremljanje števila vzponov sem pripravil tabelo, ki jo bom ob prvem vzponu pustil na péči v omarici z zvezkom, ob vsakem naslednjem vzponu pa bom vzpon v tabeli označil. Vzpone bom beležil tudi z uro, tako da bo tudi GPS sled pričala zame. Verjetno bom kdaj pa kdaj spustil kak komentar tudi na Facebooku, kakšne pomembnejše prebliske pa bom zabeležil tukaj, na blogu.

Akcija!