V dneh, ko vse debate (1,2,3,4,5,6,…) – od šankovskih do parlamentarnih – obravnavajo odstop ministrice za zdravje, ki na svojem stolčku ni zdržala več kot mesec dni, bi bilo še toliko bolje, če bi vsak raje sam skrbel za svoje zdravje.

Naslednje razmišljanje sicer ni v celoti zraslo na mojem zelniku, se mi pa zdi, da bi lahko marsikomu koristilo.

Kot navaden državljan nimam nobenega direktnega vpliva na izbiro ministrov. Je že res, da smo poslance izvolili po demokratični poti in bi načeloma lahko predstavnike, ki sem jih volil, pocukal za rokav in jih oštel. Povedal bi jim, kaj si mislim, ampak zaleglo bi takšno bevskanje bore malo. Zato sem se po dolgem dnevu, ko sem opravil službene obveznosti, nekaj popoldanskih prostovoljskih aktivnosti in tudi po tem, ko sva z ženo sinova spravila spat, oblekel svetla tekaška oblačila, na glavo namestil svetilko in se odpravil na uro in pol dolg, sproščujoč tek. In ravno, ko sem prihajal nazaj proti domu, sem se spomnil na razmišljanje žive legende med ultramaratonci, Scotta Jureka, ki pravi, da s svojim načinom življenja (pri tem misli tudi na zdravo prehrano) veliko prispeva k svojemu zdravstvenemu zavarovanju. Pri takem razmišljanju mu lahko samo prikimamo.

Če bi vsak posameznik razmišljal, kaj in koliko pojé, poleg tega bi si pa vzel še pol ure na dan za sproščeno gibanje na svežem zraku, bi bil naš zdravstveni sistem veliko manj obremenjen. In potem morda tudi ne bi bilo takih zdrah okoli izbire ustreznega ministra ali ministrice…

Pa dober tek vam želim!