Arhiv Značk: PAC sports

Hvala, prijatelji! [S padalom z Vogla]

Za letošnji rojstni dan so me prijatelji presenetili, da bi me bolj težko. Med drugim so mi podarili bon za skok s padalom z Vogla. Seveda v tandemu. Izvajalec – PAC sports. Katarina jih dobro pozna, je nekaj let med počitnicami služila pri njih. Seveda ni dvoma, da je ona tudi zakuhala tole presenečenje. Jaz sem namreč že nekajkrat na glas sanjal, da bi skočil s padalom, a se za akcijo nisem nikoli odločil.

S štirisedežnico na Orlove glave na Voglu. V ozadju Triglav.
S štirisedežnico na Orlove glave na Voglu. V ozadju Triglav.

Očitno so se prijatelji pri Katarini pozanimali, kaj bi bilo takega, kar bi si jaz želel, in moja draga se je spomnila, da bi lahko šel malo letet. Prišel je torej dan, ko sem organiziral mini piknik za mini krog prijateljev iz domačega Mozirja in za darilo dobil kuverto, v kateri je bil darilni bon. Med odpiranjem kuverte še sploh nisem slutil, kaj bi lahko bilo, ko pa sem zagledal znani logo in modro zeleno barvno kombinacijo, se mi je posvetilo. Roka je zadrhtela, solze sem komaj zadrževal (za 30-letnika se pa res ne spodobi, da bi se cmeril, a ne?!), zahvalil sem se, se mi zdi, kaj več pa nisem uspel izustiti. Res so me presenetili in zelo razveselili.

S padalom nad Triglav? Baje ni problema -  če je veter pravi.
S padalom nad Triglav? Baje ni problema - če je veter pravi.

Zavoljo pomanjkanja časa v kombinaciji z nestanovitnim vremenom je minilo več kot mesec dni, preden sem bon lahko vnovčil. Oni dan je pa le naneslo, da sem, zahvaljujoč prijateljem in moji dragi, po dolgih letih uresničil željo po letenju brez kakšne motorne pomoči. Med potjo iz Ljubljane v Bohinj sem Katarini zaupal, da me že nekaj dni spreletava misel, kakšen je občutek, ko človek leti. Pa si nisem znal predstavljati, kako bi to bilo.

Tandem pilota Rok in Gec. Oba izkušena mojstra.
Tandem pilota Rok in Gec. Oba izkušena mojstra.

V hostlu Pod Voglom me je nekaj minut pred dogovorjeno uro pozdravil tandem pilot Rok. Skupaj s še eno simpatično in zgovorno punco Lidijo in njenim tandem pilotom Gecem smo se odpeljali do gondole pod Voglom, ta nas je ponesla do hotela, od tam smo se s štirisedežnico vzpeli do Orlovih glav, kjer je vzletišče. Lidija in Gec sta skočila prva, malo za tem pa je veter pojenjal. Rok mi je medtem namestil sedež, na glavo sem si poveznil čelado, potem pa sva čakala. Po kakšnih dveh minutah je spet zapihal vzgonski veter, Rok je rekel tri-štiri-zdaj, in sva šla. Med vzletom sem imel fotoaparat nastavljen na snemanje, tako da si lahko pogledate, kako izgleda, ko ti zmanjka tal pod nogami. Občutek je pa nepopisen. Tako kot si pred poletom nisem znal predstavljati, kakšen občutek naj bi to bil, tako ga tudi zdaj ne znam opisat. Svoboda, mir, nepopisno prijeten piš vetra okoli ušes, svoboda, nasmeh, lahkost, vzhičenost, svoboda in če še nisem omenil, nepopisen občutek svobode. Res. Fenomenalno. Ko smo čakali na spodnji postaji gondole pod Voglom, je Rok povedal, da je včasih s padalom v zraku tudi po osem, devet ur. Sem pripomnil, da mora biti to pa že pošteno dolgčas. Je rekel da ne, kaj dosti pa ni razglabljal zakaj in kako. Po kakšnih petih minutah najinega poleta sem mu moral priznati, da bi tudi jaz brez težav ostal tam gori tudi več ur. Kakšen občutek! Samo ti in veter in padalo. Eh, škoda besed. Itak vam ne morem povedat, kako sem užival.

Lidija in Gec tik pred vzletom.
Lidija in Gec tik pred vzletom.

Med letom sem Roka vprašal, če lahko tudi v tandemu dela kake akrobacije. Me je res zanimalo, kako se to občuti. In ko sva se po kakih 15 ali 20 minutah pripeljala nad točko pristanka, me je tako zavrtel, da mi ni bilo jasno, kje je zgoraj in kje spodaj. To pa so sile! Mislim, da sva naredila par lupingov in spiral, ampak čisto točne predstave, kako me je obračal, nimam. Zelo mi je žal, da sem pred temi manevri nekaj zašuštral na fotoaparatu in nimam videa, kako je to izgledalo. Vsekakor je bila nepozabna uživancija.

1, 2, 3 in že sta letela
1, 2, 3 in že sta letela

Take akrobacije vzamejo padalcu veliko višine, tako da sva morala potem kaj hitro pristati. Pristanek je bil brezhiben, po dotiku s trdnimi tlemi sva naredila le kakšne tri korake in sva se ustavila. Mimogrede, ta del je snemala Kandela s telefonom, zato posnetek ni najboljši, a sem ga vseeno vključil v video. Rok mi je po pristanku čestital za uspešno prestan prvi polet, zaključili pa smo na pijači ob jezeru.

Moje noge, nekaj sto metrov pod njimi pa Bohinjsko jezero
Moje noge, nekaj sto metrov pod njimi pa Bohinjsko jezero

Res je bilo nepozabno. HVALA, PRIJATELJI!

[youtube width=”500″ height=”355″]http://www.youtube.com/watch?v=l6buxmjDSxM[/youtube]

P.S.: Nekaj o tem si lahko pogledate in preberete tudi pri Kandeli.