dez

7 + 1 razlog za tek v dežju

Roke gor vse punce, ki ste letos kljub blatni kopeli v Tivoliju sodelovale na DM teku. O.K. Sedaj pa roke gor vse tiste, ki vam dež ne predstavlja ovire, da bi odtekle svojih nekaj kilometrov. Se mi je kar zdelo, razlika je očitna. Pa da ne bo kdo rekel, da sem seksist. Enako bi lahko vprašal vse za npr. lanski Ljubljanski maraton.

Ko sem se danes popoldne odpravil na uro in pol dolg tek v dežju, nisem srečal niti ene tekaške duše. Ne vem, ali je bilo krivo vreme ali pa za večino Ljubljanski maraton pomeni konec sezone, ampak resnično na trasi, kjer sem do sedaj vedno srečal po več tekačev, danes ni bilo nikogar. To me je pripeljalo na razmišljanje, kakšni so argumenti proti oz. za tek v dežju. Za tekme se zdi razmišljanje pri vseh precej enotno: “Če sem že plačal štartnino, bom pač odtekel to razdaljo. Denarja mi tako ali tako ne bodo vrnili. ” Kadar pa govorimo o treningu in samoiniciativnem teku v dežju, se zgodba precej hitro sfiži.

Ker sem po naravi bolj pozitivec, mi je v mojih lahkotnih 16 kilometrih na pamet prišlo precej več misli, ki pravzaprav tek v dežju še spodbudijo, ne pa da bi ga zatirali. Začnimo s čisto enostavnim:

  1. Zaradi dežja nisem skoraj nič bolj moker kot pri teku v suhem vremenu. Sklepam, da nisem edini, ki se pri teku poti in če že treniram, treniram toliko, da se nekje pozna. Torej nazaj domov tako ali tako pridem moker. Tekaška oblačila so narejena tako, da se vlage ne napijejo preveč, zato tudi gibanje ni bolj ovirano. Če pa zaradi vlage nosimo kakšen gram več, nam za trening tudi ne škodi.
  2. Kadar pada dež, še ni ne vem kako mrzlo. Če bi bilo, bi namreč padal sneg.1 Danes,2 na primer, je termometer kazal spodobnih 15 stopinj celzija. Na glavi sem imel tekaško kapo, da mi niso kaplje z lasišča in čela silile v oči. Oblekel sem majico z dolgimi rokavi, čez njo pa še eno s kratkimi in je bilo dovolj. Nosil sem kratke hlače, obul pa čisto navadne tekaške copate3 in kljub temu, da so bili na koncu povsem premočeni, me tudi v noge ni zeblo. Vmes se je celo zgodilo, da so sončni žarki prebodli kakšen oblak in so me prav nežno ogreli.
  3. Če vas moti veter, lahko zavijete v gozd. Precej pogosto se zgodi, da med dežjem piha tudi veter. Priznam, ta zna biti zoprn in včasih lahko pospeši kaplje do te mere, da nas pošteno bičajo v obraz. A lepota sproščenih nedeljskih tekov je v primerjavi s tekmami v tem, da lahko traso na vrat na nos spremenimo. Zavijemo v bližnji gozd oz. v območje, kjer veter običajno nima takšne moči.
  4. Zaradi teka v dežju ne boste zboleli, kvečjemu povečali boste svojo odpornost. Še včeraj sem bil nahoden in imel sem težave z dihanjem. Danes sta mi vlažen zrak in bolj intenzivno dihanje prečistila dihalne poti in ko sedaj zvečer sedim za računalnikom, teh težav ni več.
  5. Dajte duška otroku v sebi. Kdaj ste nazadnje čofotali po lužah in brezskrbno skakali v blatu? Tek v dežju je izvrsten izgovor za takšno početje. Si v tem trenutku mislite, da se mi je malo odfecljalo? Poskusite, pa boste videli, o čem govorim. Ko se na poti pred mano pojavi luža, je ne preskočim ali obidem. Če korak tako nanese, pač skočim v sredino luže. Moker sem že tako ali tako, občutek pljuska pa daje en tak mini občutek junaštva, češ: “hah, kaj pa si misliš, lužica. Jaz se te prav nič ne bojim. In moje mame tudi ne!”
  6. Močerada ali kakšne žabe v suhem vremenu ne srečaš prav pogosto. Spomnil sem se debate izpred nekaj let, ko smo v krogu znancev modrovali, da močerada praktično ne vidimo več v našem okolju. Nihče od nas pa takrat ni pomislil, da najbrž že dolgo nismo v mokrem hodili po gozdu. Letos, ko bolj pogosto tečem, močerade in žabe srečujem pogosto. In vsakega posebej se razveselim.
  7. Le pri teku v dežju boste lahko zagledali mavrico.4 Morda je za koga banalno, meni pa se zdi opazovanje narave na dolgem nedeljskem teku nekaj zelo sproščujočega in navdihujočega. Danes sem imel srečo in sem jo ugledal kar na treh različnih krajih.

+ 1 Če treniraš v težjih razmerah, ti je na tekmah lažje. Pa še bolj “junaško” se počutiš po takšnem treningu. Legendarni ameriški trener, ustanovitelj podjetja Nike je to povedal malo bolj direktno:

Ni slabega vremena, so le mehkužni ljudje.Bill Bowerman
In tvoje mnenje o teku v dežju?
Če si prebral/a do sem, si si prav gotovo ustvaril/a svoje mnenje? Napiši ga spodaj v komentar, morda bo koristilo še komu…

Za zaključek pa – malo za šalo, malo zares – ena fizikalna za tiste, ki ste začeli razmišljati o teku v dežju, pa vas zanima, ali boste bolj mokri, če tečete počasi ali hitro:


  1. Sam se sicer tudi snega ne bojim, ampak o tem morda kdaj drugič.  

  2. 3.11.2013  

  3. No, pravzaprav jim delam krivico. Saucony Kinvara 3 so zakon!  

  4. Očitno je, da v suhem, sončnem vremenu mavrice ne moremo doživeti.  

4 odzivi na “7 + 1 razlog za tek v dežju

  1. Dolga leta- cca. 15 let sem vsak dan, ne glede na praznik ali vremenske razmere tekla 9 km, zatem se prekolesarila 40 km. Dez, sneg, se neurja niso bila ovira, omejila sem v taksnih razmerah le kolo; sem se en dokaz, da ni ovir ce zelis in hoces. Obcutek, ko naredis nekaj zase pa je nepopisen. Zal pa sem iz zdravstvenih razlogov bila zadnja leta primorana tudi sama omejiti tek, ki se mu sicer se vedno posvecam, le prilagajam ga sami situaciji.

    1. Dež ni nč hudga…v septembru in oktobru sem cca 60% svojih treningov naredil v dežju, vetru itd. Treningi so trajali tudi 5 ur…sej veš kak pravjo…ni slabega vremena…so samo slaba oblačila 😉

Komentiraj